Page 38 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
nimo, da bi delodajalec v tem primeru moral izjavo o prevzemu vročiti vsa-
kemu izmed njih.
Delodajalec lahko izum prevzame bodisi popolnoma bodisi omejeno
(6. člen ZPILDR). Popoln prevzem izuma pomeni, da delodajalec prido-
bi vse pravice na izumu, omejen prevzem izuma pa pomeni, da delodajalec
pridobi neizključno pravico do njegove uporabe (1. in 2. odstavek 8. člena
ZPILDR). Če omejeni prevzem službenega izuma očitno ovira izkorišča-
nje službenega izuma, lahko delavec zahteva od delodajalca, da v roku dveh
mesecev tak izum bodisi popolnoma prevzame bodisi mu ga da na prosto
razpolago (3. odstavek 8. člena ZPILDR). Gre za novost, ki jo je prinesla
novela ZPILDR leta 2006 in ki je z vidika varstva interesov izumitelja zelo
pomembna. Kot ugotavlja Skubic (2004, 18), delavcu v določenih primerih
omejenega prevzema preostale pravice do izuma prav nič ne koristijo, saj za
38 svoj izum ne more najti drugega kupca, razen delodajalca. V teh primerih
se mora delodajalec na zahtevo delavca odločiti bodisi za popoln prevzem
izuma bodisi ga prepustiti delavcu.
Zakon tudi določa, da mora delodajalec varovati izum, o katerem ga je
delavec obvestil, v tajnosti tako dolgo, kot to zahtevajo interesi delavca (1.
odstavek 7. člena ZPILDR). Gre za določbo, ki je pomembna predvsem za-
radi varstva izumitelja, ki izuma ne bo mogel prijaviti za patent oziroma
patentna prijava ne bo uspešna, če bo delodajalec podatke o izumu izdal
in patent zaradi neizpolnjevanja pogoja novosti izuma ne bo podeljen. Po
drugi strani pa zakon v 2. odstavku istega člena določa, da mora tudi dela-
vec varovati službeni izum v tajnosti tako dolgo, dokler razpolaganje z izu-
mom ne postane prosto. Ker je varovanje poslovne skrivnosti zapovedano
že po ZDR-1, menimo, da želi z omenjeno določbo ZPILDR zakonodajalec
še dodatno poudariti pomen varovanja inovacij kot poslovnih skrivnosti.
Po drugi strani pa ugotavljamo, da je vsebinski domet te določbe ZPILDR
nekoliko preozek in vsebinsko neposrečen. Zakon namreč določa dolžnost
varovanja tajnosti izuma, dokler razpolaganje z njim ne postane prosto,
to pa se zgodi med drugim tudi v primerih, ko delodajalec službeni izum
omejeno prevzame (b točka 1. odstavka 9. člena ZPILDR). Omejen prev-
zem v praksi pomeni, da ima delodajalec pravico do neizključne uporabe
izuma (delavec lahko licenco za ta izum podeli tudi eni ali več drugim ose-
bam). V praksi ima delodajalec torej neke vrste neizključno licenco. ZPIL-
DR v tem členu najbrž izhaja iz predpostavke, da bo delavec takšen izum
zaščitil s patentom. Ta predpostavka pa ne bo nujno izpolnjena. Delavec se
namreč iz utemeljenih razlogov lahko legitimno odloči, da takega izuma ne
bo patentiral, pač pa da ga bo varoval kot poslovno skrivnost. V teh prime-
rih je delavčeva dolžnost varovanja tajnosti izuma samo do trenutka omeje-
nimo, da bi delodajalec v tem primeru moral izjavo o prevzemu vročiti vsa-
kemu izmed njih.
Delodajalec lahko izum prevzame bodisi popolnoma bodisi omejeno
(6. člen ZPILDR). Popoln prevzem izuma pomeni, da delodajalec prido-
bi vse pravice na izumu, omejen prevzem izuma pa pomeni, da delodajalec
pridobi neizključno pravico do njegove uporabe (1. in 2. odstavek 8. člena
ZPILDR). Če omejeni prevzem službenega izuma očitno ovira izkorišča-
nje službenega izuma, lahko delavec zahteva od delodajalca, da v roku dveh
mesecev tak izum bodisi popolnoma prevzame bodisi mu ga da na prosto
razpolago (3. odstavek 8. člena ZPILDR). Gre za novost, ki jo je prinesla
novela ZPILDR leta 2006 in ki je z vidika varstva interesov izumitelja zelo
pomembna. Kot ugotavlja Skubic (2004, 18), delavcu v določenih primerih
omejenega prevzema preostale pravice do izuma prav nič ne koristijo, saj za
38 svoj izum ne more najti drugega kupca, razen delodajalca. V teh primerih
se mora delodajalec na zahtevo delavca odločiti bodisi za popoln prevzem
izuma bodisi ga prepustiti delavcu.
Zakon tudi določa, da mora delodajalec varovati izum, o katerem ga je
delavec obvestil, v tajnosti tako dolgo, kot to zahtevajo interesi delavca (1.
odstavek 7. člena ZPILDR). Gre za določbo, ki je pomembna predvsem za-
radi varstva izumitelja, ki izuma ne bo mogel prijaviti za patent oziroma
patentna prijava ne bo uspešna, če bo delodajalec podatke o izumu izdal
in patent zaradi neizpolnjevanja pogoja novosti izuma ne bo podeljen. Po
drugi strani pa zakon v 2. odstavku istega člena določa, da mora tudi dela-
vec varovati službeni izum v tajnosti tako dolgo, dokler razpolaganje z izu-
mom ne postane prosto. Ker je varovanje poslovne skrivnosti zapovedano
že po ZDR-1, menimo, da želi z omenjeno določbo ZPILDR zakonodajalec
še dodatno poudariti pomen varovanja inovacij kot poslovnih skrivnosti.
Po drugi strani pa ugotavljamo, da je vsebinski domet te določbe ZPILDR
nekoliko preozek in vsebinsko neposrečen. Zakon namreč določa dolžnost
varovanja tajnosti izuma, dokler razpolaganje z njim ne postane prosto,
to pa se zgodi med drugim tudi v primerih, ko delodajalec službeni izum
omejeno prevzame (b točka 1. odstavka 9. člena ZPILDR). Omejen prev-
zem v praksi pomeni, da ima delodajalec pravico do neizključne uporabe
izuma (delavec lahko licenco za ta izum podeli tudi eni ali več drugim ose-
bam). V praksi ima delodajalec torej neke vrste neizključno licenco. ZPIL-
DR v tem členu najbrž izhaja iz predpostavke, da bo delavec takšen izum
zaščitil s patentom. Ta predpostavka pa ne bo nujno izpolnjena. Delavec se
namreč iz utemeljenih razlogov lahko legitimno odloči, da takega izuma ne
bo patentiral, pač pa da ga bo varoval kot poslovno skrivnost. V teh prime-
rih je delavčeva dolžnost varovanja tajnosti izuma samo do trenutka omeje-
