Page 39 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
Pravna ureditev v Sloveniji 39
nega prevzema gotovo neustrezna. Menimo, da bi se določba 2. odstavka 6.
člena ZPILDR morala glasiti podobno kot to velja za 1. odstavek istega čle-
na: da je delavec dolžan varovati izum v tajnosti tako dolgo, kot to zahteva-
jo interesi delodajalca. Kadar delodajalec omejeno prevzema tak izum, ki
ga delavec ne namerava patentirati, je priporočljivo, da svoje interese zava-
ruje z ustreznimi omejitvami glede dostopa do tega izuma (čim manj oseb
zanj ve, tem bolje) ter z ustrezno izjavo o varovanju poslovne skrivnosti, ki
jo lahko delavec podpiše kljub temu, da je poslovne skrivnosti dolžan va-
rovati že po ZDR-1, predvsem pa naj jo podpišejo druge osebe, ki takega
izuma po zakonu ali drugih predpisih niso dolžne varovati kot poslovno
skrivnost. Po drugi strani pa je res, da lahko delodajalec v takšnih primerih
izum prevzame popolno.
S službenim izumom, kateremu se je delodajalec pisno odpovedal oz.
izjavil, da ga ne bo prevzel ali ga je omejeno prevzel, delavec prosto razpo-
laga. Prav tako delavec prosto razpolaga z izumi, glede katerih delodajalec
v roku 3 mesecev od prejema obvestila o izumu ni izjavil, ali jih prevzema
ali ne, ter z izumi, katerih omejeni prevzem očitno ovira njihovo izkorišča-
nje, pa delodajalec na podlagi zahteve delavca v dveh mesecih od omejene-
ga prevzema izuma tega ne prevzame popolnoma. To pomeni, da je dela-
vec svoboden pri patentiranju in/ali izkoriščanju takega izuma doma in v
tujini. Kot poudarja Mežnarjeva (2009, 63) pa omejeni prevzem izuma za
delavca ne pomeni avtomatično boljšega položaja, saj predstavlja postopek
patentiranja precejšnjo organizacijsko in finančno breme, ki ga delavec po-
gosto ni sposoben nositi. To drži še toliko bolj, kadar gre za pridobitev pa-
tenta v več državah. Poleg tega je treba upoštevati, da je patentno varstvo fi-
nančno zahtevno ne samo zaradi stroškov prijave in pridobitve patenta, pač
pa predvsem zaradi tega, ker je patent pravzaprav brez pomena, če njegov
imetnik nima sredstev, da bi sistematično in organizirano spremljal kršit-
ve patenta ter uveljavljal pravna sredstva in odškodnine v primeru teh krši-
tev (da stroškov vzdrževanja patenta, ki z leti eksponentno rastejo, niti ne
omenjamo). Po drugi strani pa patentnega varstva ne smemo razumeti kot
sine qua non za komercialni uspeh inovacije – izuma. Iz prakse izhaja, da
lahko izum, čeprav ni patentiran, v prvih dveh letih prinaša podobne mo-
nopolne dobičke kot patent. Na določenih področjih pa je razvoj tako hi-
ter, da je patentiranje celo nesmiselno (preden bo patent podeljen, bo ta
izum že zastarel).
Vložitev patentne prijave za službeni izum
Popolno prevzeti službeni izum mora delodajalec brez odlašanja prijaviti v
Republiki Sloveniji za patent ali patent s skrajšanim trajanjem (1. odstavek
nega prevzema gotovo neustrezna. Menimo, da bi se določba 2. odstavka 6.
člena ZPILDR morala glasiti podobno kot to velja za 1. odstavek istega čle-
na: da je delavec dolžan varovati izum v tajnosti tako dolgo, kot to zahteva-
jo interesi delodajalca. Kadar delodajalec omejeno prevzema tak izum, ki
ga delavec ne namerava patentirati, je priporočljivo, da svoje interese zava-
ruje z ustreznimi omejitvami glede dostopa do tega izuma (čim manj oseb
zanj ve, tem bolje) ter z ustrezno izjavo o varovanju poslovne skrivnosti, ki
jo lahko delavec podpiše kljub temu, da je poslovne skrivnosti dolžan va-
rovati že po ZDR-1, predvsem pa naj jo podpišejo druge osebe, ki takega
izuma po zakonu ali drugih predpisih niso dolžne varovati kot poslovno
skrivnost. Po drugi strani pa je res, da lahko delodajalec v takšnih primerih
izum prevzame popolno.
S službenim izumom, kateremu se je delodajalec pisno odpovedal oz.
izjavil, da ga ne bo prevzel ali ga je omejeno prevzel, delavec prosto razpo-
laga. Prav tako delavec prosto razpolaga z izumi, glede katerih delodajalec
v roku 3 mesecev od prejema obvestila o izumu ni izjavil, ali jih prevzema
ali ne, ter z izumi, katerih omejeni prevzem očitno ovira njihovo izkorišča-
nje, pa delodajalec na podlagi zahteve delavca v dveh mesecih od omejene-
ga prevzema izuma tega ne prevzame popolnoma. To pomeni, da je dela-
vec svoboden pri patentiranju in/ali izkoriščanju takega izuma doma in v
tujini. Kot poudarja Mežnarjeva (2009, 63) pa omejeni prevzem izuma za
delavca ne pomeni avtomatično boljšega položaja, saj predstavlja postopek
patentiranja precejšnjo organizacijsko in finančno breme, ki ga delavec po-
gosto ni sposoben nositi. To drži še toliko bolj, kadar gre za pridobitev pa-
tenta v več državah. Poleg tega je treba upoštevati, da je patentno varstvo fi-
nančno zahtevno ne samo zaradi stroškov prijave in pridobitve patenta, pač
pa predvsem zaradi tega, ker je patent pravzaprav brez pomena, če njegov
imetnik nima sredstev, da bi sistematično in organizirano spremljal kršit-
ve patenta ter uveljavljal pravna sredstva in odškodnine v primeru teh krši-
tev (da stroškov vzdrževanja patenta, ki z leti eksponentno rastejo, niti ne
omenjamo). Po drugi strani pa patentnega varstva ne smemo razumeti kot
sine qua non za komercialni uspeh inovacije – izuma. Iz prakse izhaja, da
lahko izum, čeprav ni patentiran, v prvih dveh letih prinaša podobne mo-
nopolne dobičke kot patent. Na določenih področjih pa je razvoj tako hi-
ter, da je patentiranje celo nesmiselno (preden bo patent podeljen, bo ta
izum že zastarel).
Vložitev patentne prijave za službeni izum
Popolno prevzeti službeni izum mora delodajalec brez odlašanja prijaviti v
Republiki Sloveniji za patent ali patent s skrajšanim trajanjem (1. odstavek
