Page 40 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
10. člena ZPILDR). V nasprotnem primeru to lahko stori tudi delavec v
imenu in na stroške delodajalca, če ga je predhodno pozval k prijavi izu-
ma za patent ter mu za to določil rok (2. odstavek 10. člena ZPILDR). Kot
vidimo, gre za dolžnost (in ne pravico) delodajalca, da popolno prevzeti
službeni izum prijavi za patent v Sloveniji, pri čemer kot ustrezna prijava
šteje tudi prijava za patent ali drugo ustrezno pravico industrijske lastni-
ne, vložena v tujini (1. odstavek 10. člena ZPILDR). Namen te določbe je
v varovanju prednostne pravice po Pariški konvenciji za varstvo pravic in-
dustrijske lastnine, prijava pa tudi preprečuje, da bi bila odločitev paten-
tnega urada negativna zaradi neizpolnjevanja pogoja novosti (npr. zaradi
poprejšnje uporabe). Če popolno prevzetega službenega izuma delodajalec
ne patentira v določeni državi, ga mora dati za to državo v prosto razpolago
delavcu in mu omogočiti, da v njej na svoje stroške uredi patentno varstvo
40 (3. odstavek 10. člena ZPILDR). V primeru varstva v tujih državah ima to-
rej delodajalec več svobode, saj se lahko odloči bodisi za patentiranje bodisi
za prepustitev izuma delavcu (ki v tem primeru nima pravice urediti paten-
tnega varstva na stroške delodajalca). Izjava, s katero da delodajalec izum na
razpolago delavcu za tuje države, pa mora biti dana najpozneje v roku šestih
mesecev od vložitve patentne prijave, da lahko delavec izkoristi roke za uve-
ljavljanje prednostne pravice.
ZPILDR ureja tudi, kdaj delodajalcu popolno prevzetega službenega
izuma ni treba prijaviti za patent: i) če pridobi mnenje patentnega urada,
da izum ne izpolnjuje pogojev za patentno varstvo, ii) če gre za tajen izum
in iii) če delavec soglaša, da delodajalec izuma ne prijavi (4. odstavek 10. čle-
na). Namen te določbe je v ekonomičnosti, tako da se v teh primerih delo-
dajalec razbremeni stroškov prijave izuma (plačilo nagrade se kljub temu
opravi, več o tem v nadaljevanju). Pri zadnjem pogoju bo delodajalec moral
delavca prepričati, da bo monopolni dobiček iz patenta tako majhen, da ne
upravičuje stroškov prijave in pridobitve patenta. Če se delavec ne bo stri-
njal s tem, da se izuma ne prijavi za patent, bo delodajalec moral za ta izum
vložiti patentno prijavo, v nasprotnem primeru jo lahko na njegove stroške
vloži delavec.
ZPILDR določa tudi, da mora delodajalec hkrati z vložitvijo patentne
prijave delavcu poslati prepis prijave in vloženih prilog, prav tako mora de-
lavca obveščati o poteku postopka. Brez obveznosti pa ni niti delavec, saj
zanj zakon določa, da mora v postopku podelitve patenta delodajalcu nu-
diti pomoč s pojasnili o izumu in drugimi potrebnimi izjavami (11. člen
ZPILDR).
Kot smo že zapisali, so po ZPILDR s trenutkom vročitve pisne izjave
delodajalca o prevzemu izuma nanj ex lege prenesene določene pravice na
10. člena ZPILDR). V nasprotnem primeru to lahko stori tudi delavec v
imenu in na stroške delodajalca, če ga je predhodno pozval k prijavi izu-
ma za patent ter mu za to določil rok (2. odstavek 10. člena ZPILDR). Kot
vidimo, gre za dolžnost (in ne pravico) delodajalca, da popolno prevzeti
službeni izum prijavi za patent v Sloveniji, pri čemer kot ustrezna prijava
šteje tudi prijava za patent ali drugo ustrezno pravico industrijske lastni-
ne, vložena v tujini (1. odstavek 10. člena ZPILDR). Namen te določbe je
v varovanju prednostne pravice po Pariški konvenciji za varstvo pravic in-
dustrijske lastnine, prijava pa tudi preprečuje, da bi bila odločitev paten-
tnega urada negativna zaradi neizpolnjevanja pogoja novosti (npr. zaradi
poprejšnje uporabe). Če popolno prevzetega službenega izuma delodajalec
ne patentira v določeni državi, ga mora dati za to državo v prosto razpolago
delavcu in mu omogočiti, da v njej na svoje stroške uredi patentno varstvo
40 (3. odstavek 10. člena ZPILDR). V primeru varstva v tujih državah ima to-
rej delodajalec več svobode, saj se lahko odloči bodisi za patentiranje bodisi
za prepustitev izuma delavcu (ki v tem primeru nima pravice urediti paten-
tnega varstva na stroške delodajalca). Izjava, s katero da delodajalec izum na
razpolago delavcu za tuje države, pa mora biti dana najpozneje v roku šestih
mesecev od vložitve patentne prijave, da lahko delavec izkoristi roke za uve-
ljavljanje prednostne pravice.
ZPILDR ureja tudi, kdaj delodajalcu popolno prevzetega službenega
izuma ni treba prijaviti za patent: i) če pridobi mnenje patentnega urada,
da izum ne izpolnjuje pogojev za patentno varstvo, ii) če gre za tajen izum
in iii) če delavec soglaša, da delodajalec izuma ne prijavi (4. odstavek 10. čle-
na). Namen te določbe je v ekonomičnosti, tako da se v teh primerih delo-
dajalec razbremeni stroškov prijave izuma (plačilo nagrade se kljub temu
opravi, več o tem v nadaljevanju). Pri zadnjem pogoju bo delodajalec moral
delavca prepričati, da bo monopolni dobiček iz patenta tako majhen, da ne
upravičuje stroškov prijave in pridobitve patenta. Če se delavec ne bo stri-
njal s tem, da se izuma ne prijavi za patent, bo delodajalec moral za ta izum
vložiti patentno prijavo, v nasprotnem primeru jo lahko na njegove stroške
vloži delavec.
ZPILDR določa tudi, da mora delodajalec hkrati z vložitvijo patentne
prijave delavcu poslati prepis prijave in vloženih prilog, prav tako mora de-
lavca obveščati o poteku postopka. Brez obveznosti pa ni niti delavec, saj
zanj zakon določa, da mora v postopku podelitve patenta delodajalcu nu-
diti pomoč s pojasnili o izumu in drugimi potrebnimi izjavami (11. člen
ZPILDR).
Kot smo že zapisali, so po ZPILDR s trenutkom vročitve pisne izjave
delodajalca o prevzemu izuma nanj ex lege prenesene določene pravice na
