Page 41 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
Pravna ureditev v Sloveniji 41
tem izumu. V praksi pa se lahko zgodi, da izumitelj – delavec vloži paten-
tno prijavo za službeni izum še preden je o njem obvestil delodajalca ozi-
roma še preden je od tega obvestila potekel trimesečni rok. V tem primeru
se pojavi vprašanje, kako je s prenosom pravic iz tega izuma oziroma s pre-
nosom prijave z delavca na delodajalca. ZIL-1 v 73. členu določa, da se izu-
mitelj, naveden v prijavi, šteje za izumitelja (razen če sodišče odloči druga-
če), v 75. členu pa je določeno, da se lahko pravice iz patenta prenašajo le s
pogodbo. Smiselno enako velja za pravice prijavitelja iz prijave (2. odstavek
73. člena). Če torej delodajalec v zakonsko določenem trimesečnem roku
izum prevzame, bo moral od delavca – izumitelja zahtevati, da na Urad za
intelektualno latsnino RS (v nadaljevanju: UIL) vloži zahtevo za vpis spre-
membe vpisa v register patentov ali pa takšno zahtevo vloži sam. V tem pri-
meru UIL zahteva dokument, s katerim naj delodajalec kot vložnik zah-
teve za vpis spremembe dokaže, da je postal lastnik pravice. Če to zahtevo
vloži prijavitelj–izumitelj, potem za vpis spremembe urad ne zahteva nobe-
nega dodatnega dokumenta.
Delavčeva opustitev dolžnosti prijave izuma in drugih dolžnosti
po ZPILDR
V zvezi z določbo ZPILDR o dolžnosti delavca, da delodajalca o izumu
brez odlašanja obvesti, se postavlja vprašanje posledic za primere, ko de-
lavec te svoje dolžnosti ne izpolni pravilno (npr. ne obvesti takoj, obvesti-
lo je nepopolno) ali pa je sploh ne izpolni (delodajalca nikoli ne obvesti o
izumu). Enako vprašanje se postavlja tudi za druge primere, ko delavec krši
dolžnosti, ki mu jih v postopku prevzema in prijave izuma za patent nalaga
ZPILDR (da mora obvestilo o izumu na zahtevo delodajalca dopolniti, da
mora izum varovati v tajnosti, da mora v postopku podelitve patenta delo-
dajalcu nuditi pomoč s pojasnili o izumu in drugimi potrebnimi izjavami).
ZPILDR vprašanja delavčeve odgovornosti ne ureja, zato pride v teh pri-
merih v poštev delovnopravna ter odškodninska odgovornost delavca po
splošnih načelih delovnega prava (oziroma podrejeno tudi po splošnih na-
čelih odškodninskega prava). V prvem primeru (delovnopravna odgovor-
nost) so posledice kršitve obveznosti, ki jih določa ZPILDR, odvisne od
narave in posledic te kršitve. Za njihovo sankcioniranje ima delodajalec na
voljo več možnosti, in sicer: i) neformalno (npr. ustno) opozorilo, ii) izrek
disciplinske sankcije, iii) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdne-
ga razloga (ob predpogoju predhodnega pisnega opozorila) ali iv) izredno
odpoved (v primeru posebej hudih kršitev) pogodbe o zaposlitvi. Odpoved
pogodbe o zaposlitvi (redna ali izredna) predstavlja zadnje sredstvo in obe-
nem najhujšo posledico kršitve obveznosti delavca. Pri izredni odpovedi, ki
tem izumu. V praksi pa se lahko zgodi, da izumitelj – delavec vloži paten-
tno prijavo za službeni izum še preden je o njem obvestil delodajalca ozi-
roma še preden je od tega obvestila potekel trimesečni rok. V tem primeru
se pojavi vprašanje, kako je s prenosom pravic iz tega izuma oziroma s pre-
nosom prijave z delavca na delodajalca. ZIL-1 v 73. členu določa, da se izu-
mitelj, naveden v prijavi, šteje za izumitelja (razen če sodišče odloči druga-
če), v 75. členu pa je določeno, da se lahko pravice iz patenta prenašajo le s
pogodbo. Smiselno enako velja za pravice prijavitelja iz prijave (2. odstavek
73. člena). Če torej delodajalec v zakonsko določenem trimesečnem roku
izum prevzame, bo moral od delavca – izumitelja zahtevati, da na Urad za
intelektualno latsnino RS (v nadaljevanju: UIL) vloži zahtevo za vpis spre-
membe vpisa v register patentov ali pa takšno zahtevo vloži sam. V tem pri-
meru UIL zahteva dokument, s katerim naj delodajalec kot vložnik zah-
teve za vpis spremembe dokaže, da je postal lastnik pravice. Če to zahtevo
vloži prijavitelj–izumitelj, potem za vpis spremembe urad ne zahteva nobe-
nega dodatnega dokumenta.
Delavčeva opustitev dolžnosti prijave izuma in drugih dolžnosti
po ZPILDR
V zvezi z določbo ZPILDR o dolžnosti delavca, da delodajalca o izumu
brez odlašanja obvesti, se postavlja vprašanje posledic za primere, ko de-
lavec te svoje dolžnosti ne izpolni pravilno (npr. ne obvesti takoj, obvesti-
lo je nepopolno) ali pa je sploh ne izpolni (delodajalca nikoli ne obvesti o
izumu). Enako vprašanje se postavlja tudi za druge primere, ko delavec krši
dolžnosti, ki mu jih v postopku prevzema in prijave izuma za patent nalaga
ZPILDR (da mora obvestilo o izumu na zahtevo delodajalca dopolniti, da
mora izum varovati v tajnosti, da mora v postopku podelitve patenta delo-
dajalcu nuditi pomoč s pojasnili o izumu in drugimi potrebnimi izjavami).
ZPILDR vprašanja delavčeve odgovornosti ne ureja, zato pride v teh pri-
merih v poštev delovnopravna ter odškodninska odgovornost delavca po
splošnih načelih delovnega prava (oziroma podrejeno tudi po splošnih na-
čelih odškodninskega prava). V prvem primeru (delovnopravna odgovor-
nost) so posledice kršitve obveznosti, ki jih določa ZPILDR, odvisne od
narave in posledic te kršitve. Za njihovo sankcioniranje ima delodajalec na
voljo več možnosti, in sicer: i) neformalno (npr. ustno) opozorilo, ii) izrek
disciplinske sankcije, iii) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdne-
ga razloga (ob predpogoju predhodnega pisnega opozorila) ali iv) izredno
odpoved (v primeru posebej hudih kršitev) pogodbe o zaposlitvi. Odpoved
pogodbe o zaposlitvi (redna ali izredna) predstavlja zadnje sredstvo in obe-
nem najhujšo posledico kršitve obveznosti delavca. Pri izredni odpovedi, ki
