Page 42 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
ima takojšen učinek prenehanja delovnega razmerja, bo moral delodajalec
dokazati, da je šlo za posebej hudo kršitev pogodbenih oziroma delovnih
obveznosti delavca in da zaradi storjene kršitve (npr. opustitve prijave izu-
ma) glede na okoliščine primera in interese obeh pogodbenih strank delov-
nega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka ozi-
roma do poteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, če
je bila sklenjena za določen čas (110. člen ZDR-1). Pri redni odpovedi zara-
di navedenih dejanj (gre torej za odpoved iz krivdnega razloga po 89. čle-
nu ZDR-1) pa je predpogoj predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje
obveznosti in možnost odpovedi (3. alineja 1. odstavka 85. člena ZDR-1).
Čeprav so kršitve, na podlagi katerih lahko delodajalec izredno odpove po-
godbo o zaposlitvi, opredeljene v ZDR-1, je presoja dejanske teže opustitve
obvestila o izumu oziroma druge opustitve dolžnosti po ZPILDR zahtev-
42 na. Predvsem bo delodajalec s tem v zvezi moral utemeljiti, zakaj delovnega
razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Menimo, da
bo v primeru ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju največ-
krat šlo za izgubo zaupanja delavcu, kar bo moral delodajalec ustrezno ar-
gumentirati. Sodna praksa še ni razvila kriterijev glede tehtnosti okoliščin
za izredno odpoved delovnega razmerja zaradi opustitev dolžnosti delavca
po ZPILDR (ali drugih kršitev dolžnosti po ZPILDR), zato bo v sporih s
tem v zvezi zakonitost te odpovedi odvisna od vseh okoliščin in interesov
pogodbenih strank.
Poleg delovnopravnih sankcij je delavec zaradi opustitve prijave izu-
ma oziroma drugih kršitev svojih dolžnosti delodajalcu tudi odškodninsko
odgovoren. Odškodninsko odgovornost delavca za škodo, ki jo je povzročil
delodajalcu, ureja ZDR-1 na več mestih, pri čemer morajo biti izpolnjeni
pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti po splošnih načelih obve-
znostnega prava (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med škodnim
dogodkom – ravnanjem delavca – in prepovedano posledico, ter odgovor-
nost delavca), pa tudi dodatni pogoji po ZDR-1.
ZPILDR tudi določa posledico za primere, ko delavec razpolaga s služ-
benim izumom, čeprav tega ne bi smel (ker še ni potekel trimesečni rok). Po
3. odstavku 7. člena delavčevo razpolaganje z izumom, še preden se je delo-
dajalec izjavil v rokih, ki so določeni z ZPILDR, nima pravnih učinkov v
razmerju do delodajalca, če so z razpolaganjem prizadete njegove pravice.
Opustitev patentne prijave oziroma patenta
ZPILDR predvideva rešitev tudi za primer, ko delodajalec sicer popol-
no prevzeti službeni izum prijavi za patentno varstvo, a to prijavo kasne-
je opusti. V tem primeru mora o tem obvestiti delavca vsaj tri mesece pred
ima takojšen učinek prenehanja delovnega razmerja, bo moral delodajalec
dokazati, da je šlo za posebej hudo kršitev pogodbenih oziroma delovnih
obveznosti delavca in da zaradi storjene kršitve (npr. opustitve prijave izu-
ma) glede na okoliščine primera in interese obeh pogodbenih strank delov-
nega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka ozi-
roma do poteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, če
je bila sklenjena za določen čas (110. člen ZDR-1). Pri redni odpovedi zara-
di navedenih dejanj (gre torej za odpoved iz krivdnega razloga po 89. čle-
nu ZDR-1) pa je predpogoj predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje
obveznosti in možnost odpovedi (3. alineja 1. odstavka 85. člena ZDR-1).
Čeprav so kršitve, na podlagi katerih lahko delodajalec izredno odpove po-
godbo o zaposlitvi, opredeljene v ZDR-1, je presoja dejanske teže opustitve
obvestila o izumu oziroma druge opustitve dolžnosti po ZPILDR zahtev-
42 na. Predvsem bo delodajalec s tem v zvezi moral utemeljiti, zakaj delovnega
razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Menimo, da
bo v primeru ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju največ-
krat šlo za izgubo zaupanja delavcu, kar bo moral delodajalec ustrezno ar-
gumentirati. Sodna praksa še ni razvila kriterijev glede tehtnosti okoliščin
za izredno odpoved delovnega razmerja zaradi opustitev dolžnosti delavca
po ZPILDR (ali drugih kršitev dolžnosti po ZPILDR), zato bo v sporih s
tem v zvezi zakonitost te odpovedi odvisna od vseh okoliščin in interesov
pogodbenih strank.
Poleg delovnopravnih sankcij je delavec zaradi opustitve prijave izu-
ma oziroma drugih kršitev svojih dolžnosti delodajalcu tudi odškodninsko
odgovoren. Odškodninsko odgovornost delavca za škodo, ki jo je povzročil
delodajalcu, ureja ZDR-1 na več mestih, pri čemer morajo biti izpolnjeni
pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti po splošnih načelih obve-
znostnega prava (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med škodnim
dogodkom – ravnanjem delavca – in prepovedano posledico, ter odgovor-
nost delavca), pa tudi dodatni pogoji po ZDR-1.
ZPILDR tudi določa posledico za primere, ko delavec razpolaga s služ-
benim izumom, čeprav tega ne bi smel (ker še ni potekel trimesečni rok). Po
3. odstavku 7. člena delavčevo razpolaganje z izumom, še preden se je delo-
dajalec izjavil v rokih, ki so določeni z ZPILDR, nima pravnih učinkov v
razmerju do delodajalca, če so z razpolaganjem prizadete njegove pravice.
Opustitev patentne prijave oziroma patenta
ZPILDR predvideva rešitev tudi za primer, ko delodajalec sicer popol-
no prevzeti službeni izum prijavi za patentno varstvo, a to prijavo kasne-
je opusti. V tem primeru mora o tem obvestiti delavca vsaj tri mesece pred
