Page 43 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
Pravna ureditev v Sloveniji 43
iztekom rednega roka za plačilo pristojbine za vzdrževanje patenta in mu
na njegovo zahtevo in na njegove stroške prenesti pravico ter mu predati
dokumentacijo, ki je potrebna za njeno varstvo. Enako velja, če delodaja-
lec že podeljenega patenta noče več vzdrževati (12. člen ZPILDR). V času
treh mesecev od obvestila delavcu delodajalec torej ne sme opustiti plačeva-
nja pristojbin. Menimo, da poleg tega v tem času ne sme storiti ničesar, kar
bi lahko ogrozilo delavčeve pravice in koristi. Tako se mora, denimo, up-
reti neupravičeni uporabi patenta, ga braniti, če kdo uveljavlja njegovo nič-
nost ipd.
Imetništvo izuma v primeru stečaja delodajalca
Zakon določa še, da ima v primeru stečaja ali likvidacije delodajalca dela-
vec prednostno kupno pravico do izuma, ki ga je ustvaril in ga je deloda-
jalec popolno prevzel (1. odstavek 14. člena ZPILDR). Ta določba jasno
postavlja delavca v prednost pred vsemi tretjimi osebami, ki bi jih ta izum
oziroma na podlagi njega pridobljen patent zanimal. Če zakon določa ex
lege prenos pravic iz patenta na delodajalca, ker ima ta boljše možnosti za
njihovo izkoriščanje, potem se v primeru, ko delodajalca ni več, te pravice
vrnejo nazaj k delavcu-izumitelju kot stvaritelju izuma.
ZPILDR v 14. členu predvideva tudi, da se v stečaju zahtevki delavcev
do nagrade za popolno ali omejeno prevzeti službeni izum poravnajo kot
stroški stečajnega postopka (14. člen). To pomeni, da je režim plačila za te
nagrade enak režimu plačila, ki velja za stroške stečajnega postopka. ZPIL-
DR s to določbo širi obseg izdatkov, ki se poplačujejo kot stroški stečajne-
ga postopka (Prelič 2000, 778). Z določbo tega člena je torej zakonodajalec
določil dodatni izdatek, za katerega ne velja režim sorazmernega plačila iz
razdelitvene mase.
Glede na to, da se je slovenski zakonodajalec pri pripravi ZPILDR zg-
ledoval večinoma po nemški ureditvi inovativnosti v delovnem razmerju,
velja za zaključek izpostaviti spremembe nemškega Zakona o izumih iz de-
lovnega razmerja (nem. Arbeitnehmererfindergesetz oz. ArbNErfG)4, spre-
jete leta 2009. Po novem v Nemčiji velja, da izum originarno pripada delav-
cu. Delodajalcu pa takega izuma ni več treba prevzeti v roku 4 mesecev, saj
zakon postavlja domnevo, da je delodajalec izum prevzel, če v štirih mese-
cih od prejema obvestila o izumu le-tega z izrecno izjavo ne prepusti delav-
cu (6. in 7. člen ArbNErfG). Gre torej za omilitev formalnopravne dolž-
nosti delodajalčevega pisnega prevzema izuma, ki je v praksi povzročala
težave predvsem zato, ker so delodajalci zamujali štirimesečni rok za prev-
4 Ta zakon je bil sprejet že leta 1957, nato pa večkrat noveliran, nazadnje leta 2009. Dostopno 25. 6.
2016, http://transpatent.com/gesetze/arbnerfg.html.
iztekom rednega roka za plačilo pristojbine za vzdrževanje patenta in mu
na njegovo zahtevo in na njegove stroške prenesti pravico ter mu predati
dokumentacijo, ki je potrebna za njeno varstvo. Enako velja, če delodaja-
lec že podeljenega patenta noče več vzdrževati (12. člen ZPILDR). V času
treh mesecev od obvestila delavcu delodajalec torej ne sme opustiti plačeva-
nja pristojbin. Menimo, da poleg tega v tem času ne sme storiti ničesar, kar
bi lahko ogrozilo delavčeve pravice in koristi. Tako se mora, denimo, up-
reti neupravičeni uporabi patenta, ga braniti, če kdo uveljavlja njegovo nič-
nost ipd.
Imetništvo izuma v primeru stečaja delodajalca
Zakon določa še, da ima v primeru stečaja ali likvidacije delodajalca dela-
vec prednostno kupno pravico do izuma, ki ga je ustvaril in ga je deloda-
jalec popolno prevzel (1. odstavek 14. člena ZPILDR). Ta določba jasno
postavlja delavca v prednost pred vsemi tretjimi osebami, ki bi jih ta izum
oziroma na podlagi njega pridobljen patent zanimal. Če zakon določa ex
lege prenos pravic iz patenta na delodajalca, ker ima ta boljše možnosti za
njihovo izkoriščanje, potem se v primeru, ko delodajalca ni več, te pravice
vrnejo nazaj k delavcu-izumitelju kot stvaritelju izuma.
ZPILDR v 14. členu predvideva tudi, da se v stečaju zahtevki delavcev
do nagrade za popolno ali omejeno prevzeti službeni izum poravnajo kot
stroški stečajnega postopka (14. člen). To pomeni, da je režim plačila za te
nagrade enak režimu plačila, ki velja za stroške stečajnega postopka. ZPIL-
DR s to določbo širi obseg izdatkov, ki se poplačujejo kot stroški stečajne-
ga postopka (Prelič 2000, 778). Z določbo tega člena je torej zakonodajalec
določil dodatni izdatek, za katerega ne velja režim sorazmernega plačila iz
razdelitvene mase.
Glede na to, da se je slovenski zakonodajalec pri pripravi ZPILDR zg-
ledoval večinoma po nemški ureditvi inovativnosti v delovnem razmerju,
velja za zaključek izpostaviti spremembe nemškega Zakona o izumih iz de-
lovnega razmerja (nem. Arbeitnehmererfindergesetz oz. ArbNErfG)4, spre-
jete leta 2009. Po novem v Nemčiji velja, da izum originarno pripada delav-
cu. Delodajalcu pa takega izuma ni več treba prevzeti v roku 4 mesecev, saj
zakon postavlja domnevo, da je delodajalec izum prevzel, če v štirih mese-
cih od prejema obvestila o izumu le-tega z izrecno izjavo ne prepusti delav-
cu (6. in 7. člen ArbNErfG). Gre torej za omilitev formalnopravne dolž-
nosti delodajalčevega pisnega prevzema izuma, ki je v praksi povzročala
težave predvsem zato, ker so delodajalci zamujali štirimesečni rok za prev-
4 Ta zakon je bil sprejet že leta 1957, nato pa večkrat noveliran, nazadnje leta 2009. Dostopno 25. 6.
2016, http://transpatent.com/gesetze/arbnerfg.html.
