Page 44 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
zem izuma, ki je zato postal prost oziroma je pripadel delavcu. Ta ga zara-
di omejenih finančnih zmožnosti ni uspel komercializirati, za odstop de-
lodajalcu pa je zahteval vrtoglave vsote. S tem so bili na slabšem oboji, tako
delavci kot tudi delodajalci, z vidika tehničnega oz. tehnološkega razvoja
pa tudi družba kot celota. Z novelo ArbNErfG je bila torej ta pomanjklji-
vost odpravljena. To pa ne pomeni, da bi bilo treba podobno spremembo
vnesti tudi v slovenski ZPILDR. Nikjer namreč ni zaslediti, da bi sloven-
ski delodajalci imeli hude težave zaradi načina prevzema izuma, ki je pred-
pisan z našo zakonodajo. Pri primerjavi ZPILDR in ArbNErfG se zdi za-
nimivo tudi to, da so roki za posamezna opravila po ZPILDR še krajši kot
po ArbNErfG, česar praksa ne izpostavlja kot nekaj posebno problematič-
nega. Več o primerjavi med slovensko in nemško ureditvijo v 4. poglavju.
44 Pravice iz nove oblike/novega videza izdelka
Temeljni pravni vir za pravno varstvo novega videza izdelkov je ZIL-1, ki
pa ne ureja razmerij med delavcem in delodajalcem, kadar je takšen nov vi-
dez ustvarjen v delovnem razmerju. V tem primeru vsebuje relevantne do-
ločbe ZASP, če nov videz izdelka izpolnjuje tudi pogoje za avtorskopravno
varstvo po ZASP. Razmerje med delavcem in delodajalcem v zvezi z novim
videzom izdelka ureja tudi Uredba 6/2002 o modelih EU.
ZASP torej ne ureja alokacije pravic in dolžnosti med delavcem in delo-
dajalcem izrecno za nov videz izdelkov, pač pa v 4. pododdelku 3. oddelka
(posebni del avtorskega pogodbenega prava) rešuje kolizijo interesov med
delavci in delodajalci v zvezi z vsemi avtorskimi deli. Splošno pravilo ZASP
glede tega določa, da kadar delavec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali
po navodilih delodajalca ustvari nov videz izdelka, ki izpolnjuje pogoje za
avtorskopravno varstvo, so materialne in druge pravice avtorja na takem
delu ex lege prenesene na delodajalca za dobo desetih let od dokončanja
dela, delavec in delodajalec pa se lahko s pogodbo dogovorita tudi druga-
če (101. člen ZASP). Materialne avtorske pravice in druge pravice na nove-
mu videzu izdelka, ki ga je v zgornjem smislu ustvaril delavec, pripadajo to-
rej delodajalcu (vsaj prvih deset let). Ker je ureditev za nove videze izdelkov
enaka kot za ostala avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, bomo
vprašanje imetništva pravic nad takimi stvaritvami (inovacijami) ter vpra-
šanja in dileme, ki se v zvezi s tem postavljajo, obravnavali v naslednji toč-
ki, ko govorimo o avtorskem delu v delovnem razmerju.
Imetništvo pravic iz novega videza izdelkov ureja tudi Uredba 6/2002
o modelih EU, ki v 14. členu določa, da se pravica do modela EU (regi-
striranega ali neregistriranega), ki ga razvije delavec pri izvrševanju svojih
zem izuma, ki je zato postal prost oziroma je pripadel delavcu. Ta ga zara-
di omejenih finančnih zmožnosti ni uspel komercializirati, za odstop de-
lodajalcu pa je zahteval vrtoglave vsote. S tem so bili na slabšem oboji, tako
delavci kot tudi delodajalci, z vidika tehničnega oz. tehnološkega razvoja
pa tudi družba kot celota. Z novelo ArbNErfG je bila torej ta pomanjklji-
vost odpravljena. To pa ne pomeni, da bi bilo treba podobno spremembo
vnesti tudi v slovenski ZPILDR. Nikjer namreč ni zaslediti, da bi sloven-
ski delodajalci imeli hude težave zaradi načina prevzema izuma, ki je pred-
pisan z našo zakonodajo. Pri primerjavi ZPILDR in ArbNErfG se zdi za-
nimivo tudi to, da so roki za posamezna opravila po ZPILDR še krajši kot
po ArbNErfG, česar praksa ne izpostavlja kot nekaj posebno problematič-
nega. Več o primerjavi med slovensko in nemško ureditvijo v 4. poglavju.
44 Pravice iz nove oblike/novega videza izdelka
Temeljni pravni vir za pravno varstvo novega videza izdelkov je ZIL-1, ki
pa ne ureja razmerij med delavcem in delodajalcem, kadar je takšen nov vi-
dez ustvarjen v delovnem razmerju. V tem primeru vsebuje relevantne do-
ločbe ZASP, če nov videz izdelka izpolnjuje tudi pogoje za avtorskopravno
varstvo po ZASP. Razmerje med delavcem in delodajalcem v zvezi z novim
videzom izdelka ureja tudi Uredba 6/2002 o modelih EU.
ZASP torej ne ureja alokacije pravic in dolžnosti med delavcem in delo-
dajalcem izrecno za nov videz izdelkov, pač pa v 4. pododdelku 3. oddelka
(posebni del avtorskega pogodbenega prava) rešuje kolizijo interesov med
delavci in delodajalci v zvezi z vsemi avtorskimi deli. Splošno pravilo ZASP
glede tega določa, da kadar delavec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali
po navodilih delodajalca ustvari nov videz izdelka, ki izpolnjuje pogoje za
avtorskopravno varstvo, so materialne in druge pravice avtorja na takem
delu ex lege prenesene na delodajalca za dobo desetih let od dokončanja
dela, delavec in delodajalec pa se lahko s pogodbo dogovorita tudi druga-
če (101. člen ZASP). Materialne avtorske pravice in druge pravice na nove-
mu videzu izdelka, ki ga je v zgornjem smislu ustvaril delavec, pripadajo to-
rej delodajalcu (vsaj prvih deset let). Ker je ureditev za nove videze izdelkov
enaka kot za ostala avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, bomo
vprašanje imetništva pravic nad takimi stvaritvami (inovacijami) ter vpra-
šanja in dileme, ki se v zvezi s tem postavljajo, obravnavali v naslednji toč-
ki, ko govorimo o avtorskem delu v delovnem razmerju.
Imetništvo pravic iz novega videza izdelkov ureja tudi Uredba 6/2002
o modelih EU, ki v 14. členu določa, da se pravica do modela EU (regi-
striranega ali neregistriranega), ki ga razvije delavec pri izvrševanju svojih
