Page 45 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
Pravna ureditev v Sloveniji 45
dolžnosti ali po navodilih delodajalca, prenese na delodajalca, razen če se
ne dogovorita drugače ali če nacionalna zakonodaja ne določa drugače.
Problem obstoječe ureditve imetništva pravic iz modela, ustvarjenega v
delovnem razmerju, je možnost dvojnega režima varstva, ki pa je po svojem
učinku zelo različen. Uredba 6/2002 v členu 96 namreč določa, da je videz
izdelka, varovan z modelom EU, upravičen tudi do varstva po zakonih o
avtorski pravici držav članic. Možno je torej, da je nov videz izdelka varo-
van z modelom EU (registriranim ali neregistriranim) in hkrati z avtorsko
pravico. Pri tem ostaja nejasno, po katerem pravnem viru (Uredbi 6/2002
ali ZASP) naj se v takih primerih ravna imetništvo pravic iz novega videza
izdelkov. Kumulacija varstva seveda ni sporna. Problem vidimo v tem, da
je imetništvo pravic iz novega videza izdelkov v teh dveh primerih bistve-
no drugače urejeno. Razlika med ureditvijo po Uredbi 6/2002 in po ZASP
je v tem, da po ZASP velja domneva prenosa pravic le za prvih deset let od
dokončanja dela, medtem ko Uredba 6/2002 takšne omejitve ne predvide-
va. Resda v zvezi s tem Uredba 6/2002 napotuje na nacionalno zakonoda-
jo, ker pa naš ZIL-1 vprašanja imetništva pravic pri modelih ne ureja, ve-
lja ureditev iz uredbe (neposredni učinek). Položaj delodajalcev in delavcev
v zvezi z imetništvom pravic, ki varujejo nov videz izdelka, je torej bistve-
no različen glede na to, kateri pravni akt smo pri tej alokaciji upoštevali oz.
uporabili. Zanimivo pri vsem tem pa je, da smo enako dvojnost ureditve,
ki je prav tako proizvajala različne pravne učinke, želeli odpraviti z novelo
ZPILDR (če odmislimo Uredbo 6/2002, smo to tudi dosegli).
Pred ZPILDR 2006 sta razmerja med delodajalcem in delavcem, ki
je ustvaril nov videz izdelka, urejala dva zakona – poleg ZPILDR-ja tudi
ZASP. To dvojno varstvo novega videza izdelkov na splošno sicer ni bilo
sporno, v primeru, da je šlo za stvaritve iz delovnega razmerja, pa je bil pro-
blem v tem, da je bil režim za ta dela v obeh zakonih različen. Ureditev no-
vega videza izdelkov po ZPILDR je bila podobna, kot smo jo opisali zgoraj
pri izumu: če je delavec v času trajanja delovnega razmerja ustvaril nov vi-
dez izdelka in je takšno oblikovanje sodilo v delovno področje delodajalca,
je pravica do varstva z modelom originarno pripadla delodajalcu, če ni bilo
s pogodbo dogovorjeno kaj drugega (1. odstavek 23. člen ZPILDR 1995).
Delavec je tudi imel pravico do nagrade, če je njegov osebni prispevek pri
oblikovanju izdelka ali pomen novega videza izdelka očitno presegel vsebi-
no njegovih nalog (2. odstavek 23. člena ZPILDR 1995). Po ZASP pa je v
primeru novega videza izdelkov iz delovnega razmerja veljala domneva pre-
nosa pravic na delodajalca, vendar le za obdobje desetih let od dokončanja
dela in brez kakšne posebne pravice do nagrade (tako kot določa ZASP še
danes). Dvojna in različna ureditev po ZPILDR 1995 in ZASP je vnašala
dolžnosti ali po navodilih delodajalca, prenese na delodajalca, razen če se
ne dogovorita drugače ali če nacionalna zakonodaja ne določa drugače.
Problem obstoječe ureditve imetništva pravic iz modela, ustvarjenega v
delovnem razmerju, je možnost dvojnega režima varstva, ki pa je po svojem
učinku zelo različen. Uredba 6/2002 v členu 96 namreč določa, da je videz
izdelka, varovan z modelom EU, upravičen tudi do varstva po zakonih o
avtorski pravici držav članic. Možno je torej, da je nov videz izdelka varo-
van z modelom EU (registriranim ali neregistriranim) in hkrati z avtorsko
pravico. Pri tem ostaja nejasno, po katerem pravnem viru (Uredbi 6/2002
ali ZASP) naj se v takih primerih ravna imetništvo pravic iz novega videza
izdelkov. Kumulacija varstva seveda ni sporna. Problem vidimo v tem, da
je imetništvo pravic iz novega videza izdelkov v teh dveh primerih bistve-
no drugače urejeno. Razlika med ureditvijo po Uredbi 6/2002 in po ZASP
je v tem, da po ZASP velja domneva prenosa pravic le za prvih deset let od
dokončanja dela, medtem ko Uredba 6/2002 takšne omejitve ne predvide-
va. Resda v zvezi s tem Uredba 6/2002 napotuje na nacionalno zakonoda-
jo, ker pa naš ZIL-1 vprašanja imetništva pravic pri modelih ne ureja, ve-
lja ureditev iz uredbe (neposredni učinek). Položaj delodajalcev in delavcev
v zvezi z imetništvom pravic, ki varujejo nov videz izdelka, je torej bistve-
no različen glede na to, kateri pravni akt smo pri tej alokaciji upoštevali oz.
uporabili. Zanimivo pri vsem tem pa je, da smo enako dvojnost ureditve,
ki je prav tako proizvajala različne pravne učinke, želeli odpraviti z novelo
ZPILDR (če odmislimo Uredbo 6/2002, smo to tudi dosegli).
Pred ZPILDR 2006 sta razmerja med delodajalcem in delavcem, ki
je ustvaril nov videz izdelka, urejala dva zakona – poleg ZPILDR-ja tudi
ZASP. To dvojno varstvo novega videza izdelkov na splošno sicer ni bilo
sporno, v primeru, da je šlo za stvaritve iz delovnega razmerja, pa je bil pro-
blem v tem, da je bil režim za ta dela v obeh zakonih različen. Ureditev no-
vega videza izdelkov po ZPILDR je bila podobna, kot smo jo opisali zgoraj
pri izumu: če je delavec v času trajanja delovnega razmerja ustvaril nov vi-
dez izdelka in je takšno oblikovanje sodilo v delovno področje delodajalca,
je pravica do varstva z modelom originarno pripadla delodajalcu, če ni bilo
s pogodbo dogovorjeno kaj drugega (1. odstavek 23. člen ZPILDR 1995).
Delavec je tudi imel pravico do nagrade, če je njegov osebni prispevek pri
oblikovanju izdelka ali pomen novega videza izdelka očitno presegel vsebi-
no njegovih nalog (2. odstavek 23. člena ZPILDR 1995). Po ZASP pa je v
primeru novega videza izdelkov iz delovnega razmerja veljala domneva pre-
nosa pravic na delodajalca, vendar le za obdobje desetih let od dokončanja
dela in brez kakšne posebne pravice do nagrade (tako kot določa ZASP še
danes). Dvojna in različna ureditev po ZPILDR 1995 in ZASP je vnašala
