Page 46 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
veliko zmede v to področje, predvsem pa je bil položaj delavca bistveno raz-
ličen glede na to, kateri zakon je bil za ta razmerja uporabljen. V obrazloži-
tvah predloga ZPILDR (2006) je predlagatelj novele izrecno zapisal, da je
opisane razlike med ureditvama treba nujno odpraviti in določiti le en re-
žim obravnave videzov izdelkov, ustvarjenih v delovnem razmerju (Predlog
ZPILDR 2006, 3 ). Kot smo videli zgoraj, danes temu ni tako, saj je, izhaja-
joč iz načela kumulacije varstva, nov videz izdelka moč varovati po ZASP
in hkrati po Uredbi 6/2002.
Položaj delavcev in delodajalcev je v obeh primerih bistveno različen.
Medtem ko gre pri režimu po ZASP za ex lege desetletni prenos pravic iz
novega videza na delodajalca (od trenutka dokončanja dela, ki je lahko spo-
ren), za prenos nad deset let pa velja prisilna licenca, ki je odplačna (deloda-
jalec je dolžan plačati primerno nadomestilo), gre po Uredbi 6/2002 za ob-
46 vezni prenos na delodajalca za eno ali več petletnih obdobij, vendar največ
za 25 let. Režim po Uredbi pomeni torej krajši čas imetništva pravic, obe-
nem pa delodajalec nima obveznosti nagraditi delavca (plačilo primernega
nadomestila po ZASP). Pri varstvu z modelom je pomembno še, da je draž-
je, saj je treba plačati stroške registracije in vzdrževanja modela EU, česar
pri avtorskopravnem varstvu ni. Po drugi strani lahko pri režimu po ZASP
imetništvo avtorske pravice delodajalca traja bistveno dlje; če delodajalec
uveljavi prisilno licenco, lahko za časa življenja avtorja in še 70 let po nje-
govi smrti, vendar mora za takšen prisilni odvzem imetništva avtorskih
pravic delavcu plačati primerno nadomestilo (odškodnino), pri določanju
višine katerega se upošteva višina običajnega plačila za takšno vrsto avtor-
skega dela, glede na obseg in trajanje uporabe in glede na druge okoliščine
primera (81. člen ZASP). Poleg tega lahko avtor naknadno poviša ta zne-
sek, če njegovo delo prinaša velik dobiček (t. i. best seller clause, 2. odstavek
81. člena ZASP). Iz primerjave pravnih posledic po enem in drugem reži-
mu izhaja, da je za delodajalca na dolgi rok ugodnejši režim po ZASP, saj z
uveljavitvijo prisilne licence doseže bistveno dalj časa trajajoče pravice nad
novim videzom izdelka. Resda bo delavcu moral plačati primerno nadome-
stilo, ki pa bo praviloma nižje od dohodka, ki ga bo dosegel s komerciali-
zacijo tega novega videza izdelka (80. člen ZASP določa, da se avtorju do-
loči delež pri dohodku). Pri določanju višine tega nadomestila je zaščiten
tudi sam delavec, saj zakon govori o primernem nadomestilu, katerega vi-
šino lahko v skladu z 81. členom tudi spremeni, kadar se z uporabo avtor-
skega dela dosega dobiček, ki je očitno v nesorazmerju s prej dogovorjenim
nadomestilom. Problem pri režimu po ZASP je zato le v negotovosti glede
tega, kdaj poteče tistih deset let od ex lege prenosa (oziroma od kdaj naprej
je treba urediti prisilno licenco), sicer pa je ta režim za delodajalca na dolgi
veliko zmede v to področje, predvsem pa je bil položaj delavca bistveno raz-
ličen glede na to, kateri zakon je bil za ta razmerja uporabljen. V obrazloži-
tvah predloga ZPILDR (2006) je predlagatelj novele izrecno zapisal, da je
opisane razlike med ureditvama treba nujno odpraviti in določiti le en re-
žim obravnave videzov izdelkov, ustvarjenih v delovnem razmerju (Predlog
ZPILDR 2006, 3 ). Kot smo videli zgoraj, danes temu ni tako, saj je, izhaja-
joč iz načela kumulacije varstva, nov videz izdelka moč varovati po ZASP
in hkrati po Uredbi 6/2002.
Položaj delavcev in delodajalcev je v obeh primerih bistveno različen.
Medtem ko gre pri režimu po ZASP za ex lege desetletni prenos pravic iz
novega videza na delodajalca (od trenutka dokončanja dela, ki je lahko spo-
ren), za prenos nad deset let pa velja prisilna licenca, ki je odplačna (deloda-
jalec je dolžan plačati primerno nadomestilo), gre po Uredbi 6/2002 za ob-
46 vezni prenos na delodajalca za eno ali več petletnih obdobij, vendar največ
za 25 let. Režim po Uredbi pomeni torej krajši čas imetništva pravic, obe-
nem pa delodajalec nima obveznosti nagraditi delavca (plačilo primernega
nadomestila po ZASP). Pri varstvu z modelom je pomembno še, da je draž-
je, saj je treba plačati stroške registracije in vzdrževanja modela EU, česar
pri avtorskopravnem varstvu ni. Po drugi strani lahko pri režimu po ZASP
imetništvo avtorske pravice delodajalca traja bistveno dlje; če delodajalec
uveljavi prisilno licenco, lahko za časa življenja avtorja in še 70 let po nje-
govi smrti, vendar mora za takšen prisilni odvzem imetništva avtorskih
pravic delavcu plačati primerno nadomestilo (odškodnino), pri določanju
višine katerega se upošteva višina običajnega plačila za takšno vrsto avtor-
skega dela, glede na obseg in trajanje uporabe in glede na druge okoliščine
primera (81. člen ZASP). Poleg tega lahko avtor naknadno poviša ta zne-
sek, če njegovo delo prinaša velik dobiček (t. i. best seller clause, 2. odstavek
81. člena ZASP). Iz primerjave pravnih posledic po enem in drugem reži-
mu izhaja, da je za delodajalca na dolgi rok ugodnejši režim po ZASP, saj z
uveljavitvijo prisilne licence doseže bistveno dalj časa trajajoče pravice nad
novim videzom izdelka. Resda bo delavcu moral plačati primerno nadome-
stilo, ki pa bo praviloma nižje od dohodka, ki ga bo dosegel s komerciali-
zacijo tega novega videza izdelka (80. člen ZASP določa, da se avtorju do-
loči delež pri dohodku). Pri določanju višine tega nadomestila je zaščiten
tudi sam delavec, saj zakon govori o primernem nadomestilu, katerega vi-
šino lahko v skladu z 81. členom tudi spremeni, kadar se z uporabo avtor-
skega dela dosega dobiček, ki je očitno v nesorazmerju s prej dogovorjenim
nadomestilom. Problem pri režimu po ZASP je zato le v negotovosti glede
tega, kdaj poteče tistih deset let od ex lege prenosa (oziroma od kdaj naprej
je treba urediti prisilno licenco), sicer pa je ta režim za delodajalca na dolgi
