Page 72 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
sokega vrednotenja pravic iz izuma prenos z delavca na delodajalca najbrž
sploh ne bi zgodil (Buccafusco in Springman 2010, 17). Kadar torej delo-
dajalec pravice iz izuma vrednoti višje kot delavec, pravo poskrbi za učin-
kovitost pogajanj o prenosu teh pravic tako, da z zakonsko prevzemno pra-
vico bistveno zniža transakcijske stroške prenosa. Pravkar povedano lahko
utemeljimo tudi takole: Coasov teorem temelji na domnevi, da pri transak-
ciji pravic stranke te pravice vrednotijo enako oz. ne glede na to, ali so ori-
ginarno v njihovi pravni sferi ali ne. Upoštevajoč učinek imetništva pa je,
v nasprotju z Coasovim teoremom, stopnja transakcij pravic zelo različna
glede na to, ali se pravica pridobiva ali odsvaja, in to celo, kadar so transak-
cijski stroški nič (Kahneman, Knetsch in Thaler 1990). Izhajajoč iz učin-
ka imetništva pa je zelo verjetno tudi, da pravice iz izuma delavec vrednoti
višje od delodajalca. Glede prevzemne pravice delodajalca se na prvi pogled
72 zdi, da je delavec glede tega v slabšem položaju oziroma da pravo njemu ne
zagotavlja enakih spodbud kot delodajalcu, torej da ne poskrbi za zagoto-
vitev menjave pravic s čim manjšimi transakcijskimi stroški. To pa ne drži.
V primeru, ko delavec imetništvo pravic iz izuma ceni višje kot delodaja-
lec, to imetništvo ne more preiti na delodajalca, dokler se delavec ne odloči,
da bo delodajalca o izumu obvestil. Dokler delavec delodajalca ne obvesti
o izumu, se torej prenos ne more zgoditi. Poleg opustitve obvestila ima de-
lavec možnost delodajalca tudi zapustiti, in sicer tako, da ustanovi spin-off
podjetje (delodajalcu za izum sploh ne pove). Menimo, da ta možnost pred-
stavlja dokaj močno protiutež pravicam delodajalca, ki jih ima po ZPILDR
(predvsem prevzemni pravici in ex lege prenosu pravic s trenutkom vročit-
ve prevzemne izjave). Resda je delavec za nespoštovanje dolžnosti po ZPIL-
DR in pogodbi o zaposlitvi odškodninsko odgovoren, kar pa ni relevantno.
Pri odločitvi delavca o tem, da bo zaradi želje po lastnem izkoriščanju izu-
ma zapustil delodajalca in izuma ne prijavil, bo delavec v tehtanje koristi in
stroškov ene in druge možnosti v ozir vzel tudi možnost odškodninske od-
govornosti in prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Za zapustitev delodajalca se
bo odločil le, ko bo pričakovana korist iz komercializacije izuma večja od
pričakovane višine potencialne odškodnine, ki jo bo morda moral plača-
ti delodajalcu oziroma izgube dohodka in drugih ugodnosti, ki izhajajo iz
pogodbe o zaposlitvi. V ekonomskem jeziku bi rekli, da se bo odločil tako,
da bo skušal maksimirati svoje zadovoljstvo (angl. utility). Po drugi stra-
ni pa je res, da je s tem povezano precejšnje tveganje, h kateremu smo ljud-
je večinoma nenaklonjeni, zaradi česar je število takšnih primerov v praksi
manjše kot v primeru, če bi ljudje raje tvegali.
Na podlagi zgornjih ugotovitev lahko zapišemo, da slovenski zako-
nodajalec v primeru izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju, učinkovi-
sokega vrednotenja pravic iz izuma prenos z delavca na delodajalca najbrž
sploh ne bi zgodil (Buccafusco in Springman 2010, 17). Kadar torej delo-
dajalec pravice iz izuma vrednoti višje kot delavec, pravo poskrbi za učin-
kovitost pogajanj o prenosu teh pravic tako, da z zakonsko prevzemno pra-
vico bistveno zniža transakcijske stroške prenosa. Pravkar povedano lahko
utemeljimo tudi takole: Coasov teorem temelji na domnevi, da pri transak-
ciji pravic stranke te pravice vrednotijo enako oz. ne glede na to, ali so ori-
ginarno v njihovi pravni sferi ali ne. Upoštevajoč učinek imetništva pa je,
v nasprotju z Coasovim teoremom, stopnja transakcij pravic zelo različna
glede na to, ali se pravica pridobiva ali odsvaja, in to celo, kadar so transak-
cijski stroški nič (Kahneman, Knetsch in Thaler 1990). Izhajajoč iz učin-
ka imetništva pa je zelo verjetno tudi, da pravice iz izuma delavec vrednoti
višje od delodajalca. Glede prevzemne pravice delodajalca se na prvi pogled
72 zdi, da je delavec glede tega v slabšem položaju oziroma da pravo njemu ne
zagotavlja enakih spodbud kot delodajalcu, torej da ne poskrbi za zagoto-
vitev menjave pravic s čim manjšimi transakcijskimi stroški. To pa ne drži.
V primeru, ko delavec imetništvo pravic iz izuma ceni višje kot delodaja-
lec, to imetništvo ne more preiti na delodajalca, dokler se delavec ne odloči,
da bo delodajalca o izumu obvestil. Dokler delavec delodajalca ne obvesti
o izumu, se torej prenos ne more zgoditi. Poleg opustitve obvestila ima de-
lavec možnost delodajalca tudi zapustiti, in sicer tako, da ustanovi spin-off
podjetje (delodajalcu za izum sploh ne pove). Menimo, da ta možnost pred-
stavlja dokaj močno protiutež pravicam delodajalca, ki jih ima po ZPILDR
(predvsem prevzemni pravici in ex lege prenosu pravic s trenutkom vročit-
ve prevzemne izjave). Resda je delavec za nespoštovanje dolžnosti po ZPIL-
DR in pogodbi o zaposlitvi odškodninsko odgovoren, kar pa ni relevantno.
Pri odločitvi delavca o tem, da bo zaradi želje po lastnem izkoriščanju izu-
ma zapustil delodajalca in izuma ne prijavil, bo delavec v tehtanje koristi in
stroškov ene in druge možnosti v ozir vzel tudi možnost odškodninske od-
govornosti in prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Za zapustitev delodajalca se
bo odločil le, ko bo pričakovana korist iz komercializacije izuma večja od
pričakovane višine potencialne odškodnine, ki jo bo morda moral plača-
ti delodajalcu oziroma izgube dohodka in drugih ugodnosti, ki izhajajo iz
pogodbe o zaposlitvi. V ekonomskem jeziku bi rekli, da se bo odločil tako,
da bo skušal maksimirati svoje zadovoljstvo (angl. utility). Po drugi stra-
ni pa je res, da je s tem povezano precejšnje tveganje, h kateremu smo ljud-
je večinoma nenaklonjeni, zaradi česar je število takšnih primerov v praksi
manjše kot v primeru, če bi ljudje raje tvegali.
Na podlagi zgornjih ugotovitev lahko zapišemo, da slovenski zako-
nodajalec v primeru izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju, učinkovi-
