Page 71 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
Analiza učinkovitosti pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 71
obratno. Učinek ZPILDR pri tem tehtanju pa je v tem, da z določbami o
prevzemu izuma (ki se jim delavec ne more upreti) zmanjšuje transakcijske
stroške pogajanj.
Izhajajoč iz načela izumiteljstva in v Sloveniji močno uveljavljenega
osebnostno-pravnega vidika pravic intelektualne lastnine, so v Sloveni-
ji izumi originarno »v lasti« delavca. Učinek te prvotne, originarne alo-
kacije pravic, doslej še ni bil deležen posebne pozornosti, čeprav je z vidi-
ka ekonomske analize prava bistven. Predvsem je v zvezi s tem pomembno
omeniti najnovejša spoznanja behavioristične ekonomije in psihologije, po
katerih ljudje določeno dobrino cenijo bolj, kadar jo imajo enkrat v lasti
(Thaler 1980). Z drugimi besedami, ljudje bolj cenimo dobrine, do kate-
rih imamo lastninsko pravico, od tistih, do katerih te pravice nimamo, kar
imenujemo tudi učinek imetništva (angl. endowment effect). Kahneman,
Knetsch in Thaler (1990, 1253) to teorijo lepo ponazarjajo s tem, ko pravijo,
da človek za prodajo nekega svojega predmeta zahteva veliko več kot bi bil
pripravljeni za ta isti predmet plačati, če ne bi bil njegov. Prisotnost učin-
ka imetništva tudi za transakcije, ki zadevajo pravice intelektualne lastni-
ne, sta utemeljila Buccafusco in Springman (2010) in to nadgradila z ugo-
tovitvijo, da je pri pravicah intelektualne lastnine razkorak med ceno, ki jo
ustvarjalci pravic intelektualne lastnine pričakujejo za svoje stvaritve, in
ceno, ki so jo za te stvaritve kupci pripravljeni plačati, še večji, vzrok pa
pripisujeta t. i. učinku kreativnosti (angl. creativity effect) (Buccafusco in
Springman 2011). Če to apliciramo na imetništvo pravic iz izumov v de-
lovnem razmerju, ZPILDR s prvotno alokacijo pravic pri delavcu ne po-
spešuje pogajanj, pač pa jih, ravno nasprotno, zavira. Izhajajoč iz učinka
imetništva (endowment effect) oz. učinka kreativnosti (creativity effect),
prvotni lastniki pravice vedno težijo k temu, da precenijo vrednost te pra-
vice, zato bodo transakcije teh pravic neučinkovito nizke. Če drži, da je go-
spodarska koristnost izumov večja, kadar ti pripadajo delodajalcu, ki laže
poskrbi za njihovo zaščito in komercializacijo, potem mora pravo ta učinek
izničiti in poskrbeti za čim lažji prenos teh pravic z delavca na delodajalca
ali pa te pravice prvotno alocirati pri delodajalcu. Izhajajoč iz intelektual-
no-pravnih načel, se je slovenski zakonodajalec odločil za prvotno alokaci-
jo teh pravic pri delavcu, za njihov učinkovit prenos na delodajalca oziro-
ma za zmanjšanje stroškov pogajanj za ta prenos pa ustanovil prevzemno
pravico delodajalca. S tem, ko pravo določa pravico delodajalca, da izum
prevzame, dejansko zmanjšuje tovrstne stroške oziroma poskrbi za »pre-
nosljivost« teh pravic, kar je skladno s Coasovim teoremom, po katerem
je naloga pravnih pravil zagotoviti menjavo pravic s čim manjšimi transak-
cijskimi stroški (Posner 2007, 32, 33). V nasprotnem primeru se zaradi vi-
obratno. Učinek ZPILDR pri tem tehtanju pa je v tem, da z določbami o
prevzemu izuma (ki se jim delavec ne more upreti) zmanjšuje transakcijske
stroške pogajanj.
Izhajajoč iz načela izumiteljstva in v Sloveniji močno uveljavljenega
osebnostno-pravnega vidika pravic intelektualne lastnine, so v Sloveni-
ji izumi originarno »v lasti« delavca. Učinek te prvotne, originarne alo-
kacije pravic, doslej še ni bil deležen posebne pozornosti, čeprav je z vidi-
ka ekonomske analize prava bistven. Predvsem je v zvezi s tem pomembno
omeniti najnovejša spoznanja behavioristične ekonomije in psihologije, po
katerih ljudje določeno dobrino cenijo bolj, kadar jo imajo enkrat v lasti
(Thaler 1980). Z drugimi besedami, ljudje bolj cenimo dobrine, do kate-
rih imamo lastninsko pravico, od tistih, do katerih te pravice nimamo, kar
imenujemo tudi učinek imetništva (angl. endowment effect). Kahneman,
Knetsch in Thaler (1990, 1253) to teorijo lepo ponazarjajo s tem, ko pravijo,
da človek za prodajo nekega svojega predmeta zahteva veliko več kot bi bil
pripravljeni za ta isti predmet plačati, če ne bi bil njegov. Prisotnost učin-
ka imetništva tudi za transakcije, ki zadevajo pravice intelektualne lastni-
ne, sta utemeljila Buccafusco in Springman (2010) in to nadgradila z ugo-
tovitvijo, da je pri pravicah intelektualne lastnine razkorak med ceno, ki jo
ustvarjalci pravic intelektualne lastnine pričakujejo za svoje stvaritve, in
ceno, ki so jo za te stvaritve kupci pripravljeni plačati, še večji, vzrok pa
pripisujeta t. i. učinku kreativnosti (angl. creativity effect) (Buccafusco in
Springman 2011). Če to apliciramo na imetništvo pravic iz izumov v de-
lovnem razmerju, ZPILDR s prvotno alokacijo pravic pri delavcu ne po-
spešuje pogajanj, pač pa jih, ravno nasprotno, zavira. Izhajajoč iz učinka
imetništva (endowment effect) oz. učinka kreativnosti (creativity effect),
prvotni lastniki pravice vedno težijo k temu, da precenijo vrednost te pra-
vice, zato bodo transakcije teh pravic neučinkovito nizke. Če drži, da je go-
spodarska koristnost izumov večja, kadar ti pripadajo delodajalcu, ki laže
poskrbi za njihovo zaščito in komercializacijo, potem mora pravo ta učinek
izničiti in poskrbeti za čim lažji prenos teh pravic z delavca na delodajalca
ali pa te pravice prvotno alocirati pri delodajalcu. Izhajajoč iz intelektual-
no-pravnih načel, se je slovenski zakonodajalec odločil za prvotno alokaci-
jo teh pravic pri delavcu, za njihov učinkovit prenos na delodajalca oziro-
ma za zmanjšanje stroškov pogajanj za ta prenos pa ustanovil prevzemno
pravico delodajalca. S tem, ko pravo določa pravico delodajalca, da izum
prevzame, dejansko zmanjšuje tovrstne stroške oziroma poskrbi za »pre-
nosljivost« teh pravic, kar je skladno s Coasovim teoremom, po katerem
je naloga pravnih pravil zagotoviti menjavo pravic s čim manjšimi transak-
cijskimi stroški (Posner 2007, 32, 33). V nasprotnem primeru se zaradi vi-
