Page 76 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
no pravice in dolžnosti med delavcem in delodajalcem v postopku prevze-
ma izuma (medsebojno obveščanje, dolžnost sodelovanja, varovanje tajno-
sti ipd.) ter določbe o rokih, ki jih zakon predpisuje v postopku prevzema
izuma.
Po ZPILDR medsebojno obveščanje med delavcem in delodajalcem
poteka na formalen način (pisno obvestilo delavca o nastanku izuma, pi-
sno potrdilo delodajalca o prejemu delavčevega obvestila, pisna izjava de-
lodajalca o prevzemu izuma). Trenutek prejema oz. vročitve določenega
obvestila ima pomembne pravne učinke: s prejemom delavčevega obvesti-
la ima delodajalec pravico do prevzema izuma, s tem trenutkom začnejo
tudi teči roki za prevzem, delodajalec je dolžan delavcu izdati pisno potr-
dilo o prejemu tega obvestila. S trenutkom vročitve delodajalčeve pisne iz-
jave o prevzemu izuma (polnem ali omejenem) pa na delodajalca ex lege
76 preidejo vse pravice na izumu. V zvezi s temi določbami se postavlja vpra-
šanje, ali preveč formalnosti pri tem vendarle ne deluje zaviralno. V nekate-
rih državah namreč zadostuje ustno obvestilo delodajalca o nastanku izu-
ma (npr. na Švedskem; Godenhielm 1973, 55, 60). Pri tem se je seveda treba
vprašati, kakšen je namen zakona – zakaj je medsebojno obveščanje ureje-
no tako strogo formalno ter kakšen učinek ima. Če navedene zakonske do-
ločbe analiziramo z vidika učinkovitosti, potem moramo najprej ugotoviti,
da je za delodajalca bistveno, da je o nastanku izuma obveščen čim prej, da
lahko takoj začne z aktivnostmi za ugotovitev gospodarskega pomena izu-
ma, od česar je odvisna njegova odločitev o prevzemu, ter z aktivnostmi za
morebitno pridobitev patenta, vsekakor pa vsaj z ukrepi, da ta izum osta-
ne varovan kot poslovna skrivnost. S tega vidika je oblika takega obvesti-
la manj pomembna in bi lahko bila tudi ustna. Prednost pisnega obvesti-
la (lahko je tudi v elektronski obliki) je bolj v tem, da se običajno oddaja na
posebnih obrazcih, kar zagotavlja, da delavec v obvestilo vključi vse rele-
vantne podatke o tem izumu. Na tej podlagi delodajalec lažje presodi, ka-
tere pravice lahko iz tega izuma pridobi ter ali je sploh zainteresiran za nji-
hovo pridobitev, kot pa v primeru ustnega obvestila (kjer je večja verjetnost,
da bo obvestilo pomanjkljivo). Po drugi strani pa so v praksi ti obrazci po-
gosto takšni, da zahtevajo od delavca kopico podatkov, ki v trenutku prija-
ve izuma delodajalcu sploh niso potrebni, jih delodajalec že ima oziroma se
lahko pridobijo kasneje. Delavci imajo do izpolnjevanja predolgih formu-
larjev odpor, zato je z vidika učinkovitosti bistveno, da ti zahtevajo res tis-
te podatke, ki so v prvi fazi obravnave izuma najbolj nujni. Tudi sicer je sla-
bost formalnih postopkov pri prevzemu izumov v tem, da se na ta način
izum oddalji od delavca, ki ga ne čuti več kot svojega, kar lahko negativ-
no vpliva na njegovo sodelovanje v postopkih pridobivanja patentne zašči-
no pravice in dolžnosti med delavcem in delodajalcem v postopku prevze-
ma izuma (medsebojno obveščanje, dolžnost sodelovanja, varovanje tajno-
sti ipd.) ter določbe o rokih, ki jih zakon predpisuje v postopku prevzema
izuma.
Po ZPILDR medsebojno obveščanje med delavcem in delodajalcem
poteka na formalen način (pisno obvestilo delavca o nastanku izuma, pi-
sno potrdilo delodajalca o prejemu delavčevega obvestila, pisna izjava de-
lodajalca o prevzemu izuma). Trenutek prejema oz. vročitve določenega
obvestila ima pomembne pravne učinke: s prejemom delavčevega obvesti-
la ima delodajalec pravico do prevzema izuma, s tem trenutkom začnejo
tudi teči roki za prevzem, delodajalec je dolžan delavcu izdati pisno potr-
dilo o prejemu tega obvestila. S trenutkom vročitve delodajalčeve pisne iz-
jave o prevzemu izuma (polnem ali omejenem) pa na delodajalca ex lege
76 preidejo vse pravice na izumu. V zvezi s temi določbami se postavlja vpra-
šanje, ali preveč formalnosti pri tem vendarle ne deluje zaviralno. V nekate-
rih državah namreč zadostuje ustno obvestilo delodajalca o nastanku izu-
ma (npr. na Švedskem; Godenhielm 1973, 55, 60). Pri tem se je seveda treba
vprašati, kakšen je namen zakona – zakaj je medsebojno obveščanje ureje-
no tako strogo formalno ter kakšen učinek ima. Če navedene zakonske do-
ločbe analiziramo z vidika učinkovitosti, potem moramo najprej ugotoviti,
da je za delodajalca bistveno, da je o nastanku izuma obveščen čim prej, da
lahko takoj začne z aktivnostmi za ugotovitev gospodarskega pomena izu-
ma, od česar je odvisna njegova odločitev o prevzemu, ter z aktivnostmi za
morebitno pridobitev patenta, vsekakor pa vsaj z ukrepi, da ta izum osta-
ne varovan kot poslovna skrivnost. S tega vidika je oblika takega obvesti-
la manj pomembna in bi lahko bila tudi ustna. Prednost pisnega obvesti-
la (lahko je tudi v elektronski obliki) je bolj v tem, da se običajno oddaja na
posebnih obrazcih, kar zagotavlja, da delavec v obvestilo vključi vse rele-
vantne podatke o tem izumu. Na tej podlagi delodajalec lažje presodi, ka-
tere pravice lahko iz tega izuma pridobi ter ali je sploh zainteresiran za nji-
hovo pridobitev, kot pa v primeru ustnega obvestila (kjer je večja verjetnost,
da bo obvestilo pomanjkljivo). Po drugi strani pa so v praksi ti obrazci po-
gosto takšni, da zahtevajo od delavca kopico podatkov, ki v trenutku prija-
ve izuma delodajalcu sploh niso potrebni, jih delodajalec že ima oziroma se
lahko pridobijo kasneje. Delavci imajo do izpolnjevanja predolgih formu-
larjev odpor, zato je z vidika učinkovitosti bistveno, da ti zahtevajo res tis-
te podatke, ki so v prvi fazi obravnave izuma najbolj nujni. Tudi sicer je sla-
bost formalnih postopkov pri prevzemu izumov v tem, da se na ta način
izum oddalji od delavca, ki ga ne čuti več kot svojega, kar lahko negativ-
no vpliva na njegovo sodelovanje v postopkih pridobivanja patentne zašči-
