Page 77 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
Analiza učinkovitosti pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 77
te. S tega vidika bi lahko argumentirali tudi, da je ustno obvestilo deloda-
jalca primernejše. Kljub vsemu menimo, da je pisno obvestilo, kot ga ureja
ZPILDR, ustrezno, saj od delavca zahteva le najnujnejše informacije o izu-
mu (opis izuma, opis načina nastanka, navedbo soizumiteljev) in s tega vi-
dika ni preveč formalistično, delodajalec pa s tem obvestilom dobi tiste po-
datke, ki jih potrebuje za svojo odločitev. Poleg tega se na podlagi ZEPEP
kot pisno šteje tudi obvestilo v elektronski obliki, kar postopek še dodatno
olajša. Drugo vprašanje pa je, kako so obrazci za poročilo o izumu sestavlje-
ni v praksi. Možno je namreč, da vključujejo veliko več od tega, kar določa
zakon. Prednost pisne prijave izuma (velja tudi za prijavo v elektronski ob-
liki) je tudi v tem, da je z njim jasno določena časovna točka, od katere nap-
rej teče rok za aktivnosti, ki so v domeni delodajalca.
Za delodajalčevo potrdilo, da je obvestilo o nastanku izuma prejel, pa
se nam zdi bistveno, da se zanj zahteva pisna oblika. Pomen tega potrdila je
najprej v tem, da ima delavec dokaz, da je svojo dolžnost po ZPILDR oziro-
ma pogodbi o zaposlitvi izpolnil, predvsem pa je njegov učinek v jasni dolo-
čitvi trenutka, od katerega začne teči rok za prevzem izuma. Nejasnosti gle-
de začetka in poteka tega roka lahko povzročajo napetosti med strankama,
prav tako pomenijo negotovost glede pravic iz izuma. V zvezi s tem je tre-
ba poudariti tudi, da delavčeva opustitev te dolžnosti ne pomeni, da delo-
dajalec izuma ne more prevzeti. Če delavec delodajalca o službenem izumu
ni obvestil, pa je delodajalec zanj izvedel na kak drug način, začnejo roki za
prevzem izuma teči od dneva, ko je delodajalec zanj izvedel. Kdaj natančno
je nastopil ta trenutek, je v primeru spora treba dokazati. Delodajalec lah-
ko pravice na izumu, ki ga je ustvaril delavec, zahteva tudi, ko ga delavec o
tem sploh ni obvestil, le da ga v tem primeru ne zavezuje noben rok za prev-
zem. Če bo delavec tak izum želel imeti zase kot prost izum, bo moral do-
kazati trenutek, ko je delodajalec za ta izum izvedel (ob pogoju, da so med-
tem minili vsaj 3 meseci). S tega vidika lahko rečemo, da gre za določbo, ki
učinkovito sili delavca k čim prejšnji prijavi izuma. Kot smo že zapisali, ima
lahko vsako nepotrebno odlašanje negativne učinke za delodajalca – do is-
tega izuma lahko pride kdo drug, pogoj novosti za pridobitev patentne zaš-
čite lahko postane problem, za izum lahko izvejo tretje osebe ipd. Delavče-
vo obvestilo delodajalcu o nastanku izuma ima pomembne učinke tudi za
pravice delavca, saj postane izum v primeru, da je delodajalec zamudil tri-
mesečni rok za njegov prevzem, prost in lahko delavec z njim prosto razpo-
laga. Opustitev obvestila o izumu torej za delavca ne pomeni nujno bolj-
šega položaja, saj trimesečni rok v tem primeru sploh ne začne teči. Poleg
tega je lahko delavec za to opustitev tudi odgovoren, tako odškodninsko
kot tudi delovnopravno. Pisno potrdilo delodajalca, da je obvestilo o izu-
te. S tega vidika bi lahko argumentirali tudi, da je ustno obvestilo deloda-
jalca primernejše. Kljub vsemu menimo, da je pisno obvestilo, kot ga ureja
ZPILDR, ustrezno, saj od delavca zahteva le najnujnejše informacije o izu-
mu (opis izuma, opis načina nastanka, navedbo soizumiteljev) in s tega vi-
dika ni preveč formalistično, delodajalec pa s tem obvestilom dobi tiste po-
datke, ki jih potrebuje za svojo odločitev. Poleg tega se na podlagi ZEPEP
kot pisno šteje tudi obvestilo v elektronski obliki, kar postopek še dodatno
olajša. Drugo vprašanje pa je, kako so obrazci za poročilo o izumu sestavlje-
ni v praksi. Možno je namreč, da vključujejo veliko več od tega, kar določa
zakon. Prednost pisne prijave izuma (velja tudi za prijavo v elektronski ob-
liki) je tudi v tem, da je z njim jasno določena časovna točka, od katere nap-
rej teče rok za aktivnosti, ki so v domeni delodajalca.
Za delodajalčevo potrdilo, da je obvestilo o nastanku izuma prejel, pa
se nam zdi bistveno, da se zanj zahteva pisna oblika. Pomen tega potrdila je
najprej v tem, da ima delavec dokaz, da je svojo dolžnost po ZPILDR oziro-
ma pogodbi o zaposlitvi izpolnil, predvsem pa je njegov učinek v jasni dolo-
čitvi trenutka, od katerega začne teči rok za prevzem izuma. Nejasnosti gle-
de začetka in poteka tega roka lahko povzročajo napetosti med strankama,
prav tako pomenijo negotovost glede pravic iz izuma. V zvezi s tem je tre-
ba poudariti tudi, da delavčeva opustitev te dolžnosti ne pomeni, da delo-
dajalec izuma ne more prevzeti. Če delavec delodajalca o službenem izumu
ni obvestil, pa je delodajalec zanj izvedel na kak drug način, začnejo roki za
prevzem izuma teči od dneva, ko je delodajalec zanj izvedel. Kdaj natančno
je nastopil ta trenutek, je v primeru spora treba dokazati. Delodajalec lah-
ko pravice na izumu, ki ga je ustvaril delavec, zahteva tudi, ko ga delavec o
tem sploh ni obvestil, le da ga v tem primeru ne zavezuje noben rok za prev-
zem. Če bo delavec tak izum želel imeti zase kot prost izum, bo moral do-
kazati trenutek, ko je delodajalec za ta izum izvedel (ob pogoju, da so med-
tem minili vsaj 3 meseci). S tega vidika lahko rečemo, da gre za določbo, ki
učinkovito sili delavca k čim prejšnji prijavi izuma. Kot smo že zapisali, ima
lahko vsako nepotrebno odlašanje negativne učinke za delodajalca – do is-
tega izuma lahko pride kdo drug, pogoj novosti za pridobitev patentne zaš-
čite lahko postane problem, za izum lahko izvejo tretje osebe ipd. Delavče-
vo obvestilo delodajalcu o nastanku izuma ima pomembne učinke tudi za
pravice delavca, saj postane izum v primeru, da je delodajalec zamudil tri-
mesečni rok za njegov prevzem, prost in lahko delavec z njim prosto razpo-
laga. Opustitev obvestila o izumu torej za delavca ne pomeni nujno bolj-
šega položaja, saj trimesečni rok v tem primeru sploh ne začne teči. Poleg
tega je lahko delavec za to opustitev tudi odgovoren, tako odškodninsko
kot tudi delovnopravno. Pisno potrdilo delodajalca, da je obvestilo o izu-
