Page 80 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 80
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
ugotovila, še ni bilo, prav tako delodajalci niso izrazili nezadovoljstva z za-
konsko ureditvijo prevzema izuma. Kot smo že zapisali, pa je po poteku
trimesečnega roka delodajalec, če hoče ta izum vseeno pridobiti, v istem
položaju kot tretje osebe, kar bi kazalo spremeniti tako, da se njegovi inte-
resi tudi v tem primeru upoštevajo. Če smo zgoraj napisali, da ni argumen-
tov za to, da bi morali postopek prevzema izuma spremeniti tako, kot so
to storili v Nemčiji, pa bi z vidika uravnoteženosti interesov morali bolje
(ustrezneje) poskrbeti za pravni položaj delodajalca v primerjavi s položa-
jem tretjih oseb. Možnosti, ki se v tem primeru ponujajo, so odplačna pra-
vica do uporabe izuma za potrebe izvajanja delodajalčeve dejavnosti ali pa
prednostna pravica do odkupa (kot velja za proste izume).
ZPILDR je v primerjavi z nemškim ArbNErfG strožji tudi pri drugih
rokih. V določbah o obvestilu o izumu recimo določa, da lahko delodaja-
80 lec v primeru, da obvestilo ne vsebuje vseh zakonsko zahtevanih podatkov,
v roku enega meseca od prejema tega obvestila od delavca zahteva, da to ob-
vestilo dopolni. Nemški zakon daje delodajalcu za tovrstno zahtevo po do-
polnitvi obvestila na voljo dvomesečni rok (3. odstavek 5. člena ArbNEr-
fG). Z vidika učinkovitosti in hitrosti izpeljave postopkov po ZPILDR so
kratki roki dobrodošli, saj je pri prevzemu izuma zelo pomembna hitra iz-
peljava postopkov, zato lahko rečemo, da je ZPILDR s tega vidika učinko-
vit. Obenem menimo, da ti roki niso prekratki v smislu, da bi onemogoča-
li uveljavitev pravic.
Zakonodajalec je skušal interese delavca in delodajalca ustrezno urav-
notežiti tudi skozi natančno izdelan sistem rokov za posamezna opravila,
pri čemer ima nastop ali potek nekega roka tudi pomembne pravne učinke.
Ti roki so naslednji: rok za obvestilo delodajalcu o nastanku izuma (nemu-
doma); rok za prevzem izuma (tri mesece); rok, v katerem lahko delodaja-
lec zahteva dopolnitev obvestila o izumu (en mesec); rok za popoln prev-
zem izuma, ki ga je delodajalec samo omejeno prevzel (dva meseca); rok za
vložitev patentne prijave (brez odlašanja); rok za izjavo delodajalca, s kate-
ro da delavcu na razpolago izum za države, v katerih izuma ni prijavil za pa-
tent (šest mesecev od vložitve patentne prijave v RS); rok za obvestilo o na-
meravani opustitvi patentne prijave oz. opustitvi plačevanja pristojbin za
vzdrževanje patenta (tri mesece pred iztekom roka za plačilo pristojbine);
rok za sklenitev pogodbe o nagradi delavcu za izum (tri mesece od prevze-
ma izuma), rok za enostransko določitev in izplačilo nagrade za izum (tri-
je meseci od podelitve patenta / trije meseci od začetka uporabe omejeno
prevzetega izuma); ugovor zoper sklep o določitvi nagrade (en mesec od
prejema sklepa); rok za pripoznavo delodajalca, da gre za prosti izum/za
ugovor, da gre za prosti izum (dva meseca od prejema obvestila o prostem
ugotovila, še ni bilo, prav tako delodajalci niso izrazili nezadovoljstva z za-
konsko ureditvijo prevzema izuma. Kot smo že zapisali, pa je po poteku
trimesečnega roka delodajalec, če hoče ta izum vseeno pridobiti, v istem
položaju kot tretje osebe, kar bi kazalo spremeniti tako, da se njegovi inte-
resi tudi v tem primeru upoštevajo. Če smo zgoraj napisali, da ni argumen-
tov za to, da bi morali postopek prevzema izuma spremeniti tako, kot so
to storili v Nemčiji, pa bi z vidika uravnoteženosti interesov morali bolje
(ustrezneje) poskrbeti za pravni položaj delodajalca v primerjavi s položa-
jem tretjih oseb. Možnosti, ki se v tem primeru ponujajo, so odplačna pra-
vica do uporabe izuma za potrebe izvajanja delodajalčeve dejavnosti ali pa
prednostna pravica do odkupa (kot velja za proste izume).
ZPILDR je v primerjavi z nemškim ArbNErfG strožji tudi pri drugih
rokih. V določbah o obvestilu o izumu recimo določa, da lahko delodaja-
80 lec v primeru, da obvestilo ne vsebuje vseh zakonsko zahtevanih podatkov,
v roku enega meseca od prejema tega obvestila od delavca zahteva, da to ob-
vestilo dopolni. Nemški zakon daje delodajalcu za tovrstno zahtevo po do-
polnitvi obvestila na voljo dvomesečni rok (3. odstavek 5. člena ArbNEr-
fG). Z vidika učinkovitosti in hitrosti izpeljave postopkov po ZPILDR so
kratki roki dobrodošli, saj je pri prevzemu izuma zelo pomembna hitra iz-
peljava postopkov, zato lahko rečemo, da je ZPILDR s tega vidika učinko-
vit. Obenem menimo, da ti roki niso prekratki v smislu, da bi onemogoča-
li uveljavitev pravic.
Zakonodajalec je skušal interese delavca in delodajalca ustrezno urav-
notežiti tudi skozi natančno izdelan sistem rokov za posamezna opravila,
pri čemer ima nastop ali potek nekega roka tudi pomembne pravne učinke.
Ti roki so naslednji: rok za obvestilo delodajalcu o nastanku izuma (nemu-
doma); rok za prevzem izuma (tri mesece); rok, v katerem lahko delodaja-
lec zahteva dopolnitev obvestila o izumu (en mesec); rok za popoln prev-
zem izuma, ki ga je delodajalec samo omejeno prevzel (dva meseca); rok za
vložitev patentne prijave (brez odlašanja); rok za izjavo delodajalca, s kate-
ro da delavcu na razpolago izum za države, v katerih izuma ni prijavil za pa-
tent (šest mesecev od vložitve patentne prijave v RS); rok za obvestilo o na-
meravani opustitvi patentne prijave oz. opustitvi plačevanja pristojbin za
vzdrževanje patenta (tri mesece pred iztekom roka za plačilo pristojbine);
rok za sklenitev pogodbe o nagradi delavcu za izum (tri mesece od prevze-
ma izuma), rok za enostransko določitev in izplačilo nagrade za izum (tri-
je meseci od podelitve patenta / trije meseci od začetka uporabe omejeno
prevzetega izuma); ugovor zoper sklep o določitvi nagrade (en mesec od
prejema sklepa); rok za pripoznavo delodajalca, da gre za prosti izum/za
ugovor, da gre za prosti izum (dva meseca od prejema obvestila o prostem
