Page 78 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
mu prejel, je torej za delavca zelo pomembno. Izhajajoč iz vsega zgoraj nave-
denega ugotavljamo, da je v interesu obeh strank, tako delavca kot deloda-
jalca, da je slednji o nastanku izuma obveščen in to čim prej. Za delavca je
koristno, da je s tega vidika brez skrbi, da je svojo obveznost do delodajal-
ca izpolnil, ter da natančno ve, v katerem časovnem obdobju z izumom ne
sme razpolagati, pač pa mora počakati na odločitev delodajalca o prevze-
mu. V interesu delodajalca pa je, da obvestilo o izumu prejme čim prej, da si
zagotovi – v primeru da je upravičen do pravic iz tega izuma – ustrezen po-
ložaj glede na svoje konkurente. Prav tako je zanj koristno, če natančno ve,
kdaj je začel teči trimesečni rok za prevzem izuma.
V zvezi s tem se postavlja še vprašanje, ali ne bi kazalo v ZPILDR vnes-
ti še določbe o posledicah, ki sledijo, če delavec dolžnost obvestila opus-
ti. Menimo, da sprememba ZPILDR v tej smeri sicer ni nujna, saj je od-
78 škodninska in delovnopravna odgovornost delavca v tem primeru podana
že na podlagi delovnopravnih ter obligacijskih predpisov. Morebitna to-
vrstna določba v ZPILDR bi pomenila le podvajanje teh pravil in je tudi
zato odveč. Poleg tega bi na to področje lahko vnesla zmedo, še posebej,
če bi odstopala od načel in pravil, določenih v ZDR-1 in OZ in uveljavlje-
nih tudi v sodni praksi. ZPILDR pa določa posledico za primere, ko dela-
vec razpolaga s službenim izumom, čeprav tega ne bi smel (ker še ni potekel
trimesečni rok). Po 3. odstavku 7. člena delavčevo razpolaganje z izumom,
še preden se je delodajalec izjavil v rokih, ki so določeni z ZPILDR, nima
pravnih učinkov v razmerju do delodajalca, če so z razpolaganjem prizade-
te njegove pravice.
Pri preučevanju učinkovitosti ZPILDR moramo preučiti še roke, ki
jih zakon predpisuje v postopku prevzema izuma. Z vidika pravne varnos-
ti je nujno, da so ti roki določeni tako, da so pravna razmerja med delav-
cem in delodajalcem v zvezi s službenim izumom čim prej »fiksirana«, ja-
sna, nesporna. Zakonodajalec mora biti pri določitvi rokov pravičen v tem
smislu, da upošteva interese obeh strank, tako delavca kot delodajalca. V
postopku prevzema izuma gre najprej za rok za obvestilo delodajalca o na-
stanku izuma, ki mora biti dano čim prej, kar je pomembno predvsem zara-
di pogoja novosti, ki je predpisan za pridobitev patenta. ZPILDR to ustre-
zno upošteva, saj določa, da mora to obvestilo biti dano brez odlašanja. Kot
smo že povedali, je v interesu delavca tudi, da je to obvestilo dano čim prej.
Naslednji rok je povezan s prevzemom izuma. Pri tem roku je za deloda-
jalca nujno, da ima na voljo dovolj časa, da lahko ustrezno presodi pomen
in vrednost izuma ter da se odloči, katere pravice na izumu bo sploh uve-
ljavljal. Po drugi strani pa bo delavec želel v primeru, da delodajalec izuma
ne bo prevzel, zanj čim prej najti drugega interesenta in mu izum čim prej
mu prejel, je torej za delavca zelo pomembno. Izhajajoč iz vsega zgoraj nave-
denega ugotavljamo, da je v interesu obeh strank, tako delavca kot deloda-
jalca, da je slednji o nastanku izuma obveščen in to čim prej. Za delavca je
koristno, da je s tega vidika brez skrbi, da je svojo obveznost do delodajal-
ca izpolnil, ter da natančno ve, v katerem časovnem obdobju z izumom ne
sme razpolagati, pač pa mora počakati na odločitev delodajalca o prevze-
mu. V interesu delodajalca pa je, da obvestilo o izumu prejme čim prej, da si
zagotovi – v primeru da je upravičen do pravic iz tega izuma – ustrezen po-
ložaj glede na svoje konkurente. Prav tako je zanj koristno, če natančno ve,
kdaj je začel teči trimesečni rok za prevzem izuma.
V zvezi s tem se postavlja še vprašanje, ali ne bi kazalo v ZPILDR vnes-
ti še določbe o posledicah, ki sledijo, če delavec dolžnost obvestila opus-
ti. Menimo, da sprememba ZPILDR v tej smeri sicer ni nujna, saj je od-
78 škodninska in delovnopravna odgovornost delavca v tem primeru podana
že na podlagi delovnopravnih ter obligacijskih predpisov. Morebitna to-
vrstna določba v ZPILDR bi pomenila le podvajanje teh pravil in je tudi
zato odveč. Poleg tega bi na to področje lahko vnesla zmedo, še posebej,
če bi odstopala od načel in pravil, določenih v ZDR-1 in OZ in uveljavlje-
nih tudi v sodni praksi. ZPILDR pa določa posledico za primere, ko dela-
vec razpolaga s službenim izumom, čeprav tega ne bi smel (ker še ni potekel
trimesečni rok). Po 3. odstavku 7. člena delavčevo razpolaganje z izumom,
še preden se je delodajalec izjavil v rokih, ki so določeni z ZPILDR, nima
pravnih učinkov v razmerju do delodajalca, če so z razpolaganjem prizade-
te njegove pravice.
Pri preučevanju učinkovitosti ZPILDR moramo preučiti še roke, ki
jih zakon predpisuje v postopku prevzema izuma. Z vidika pravne varnos-
ti je nujno, da so ti roki določeni tako, da so pravna razmerja med delav-
cem in delodajalcem v zvezi s službenim izumom čim prej »fiksirana«, ja-
sna, nesporna. Zakonodajalec mora biti pri določitvi rokov pravičen v tem
smislu, da upošteva interese obeh strank, tako delavca kot delodajalca. V
postopku prevzema izuma gre najprej za rok za obvestilo delodajalca o na-
stanku izuma, ki mora biti dano čim prej, kar je pomembno predvsem zara-
di pogoja novosti, ki je predpisan za pridobitev patenta. ZPILDR to ustre-
zno upošteva, saj določa, da mora to obvestilo biti dano brez odlašanja. Kot
smo že povedali, je v interesu delavca tudi, da je to obvestilo dano čim prej.
Naslednji rok je povezan s prevzemom izuma. Pri tem roku je za deloda-
jalca nujno, da ima na voljo dovolj časa, da lahko ustrezno presodi pomen
in vrednost izuma ter da se odloči, katere pravice na izumu bo sploh uve-
ljavljal. Po drugi strani pa bo delavec želel v primeru, da delodajalec izuma
ne bo prevzel, zanj čim prej najti drugega interesenta in mu izum čim prej
