Page 81 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Analiza učinkovitosti pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 81
izumu); rok za pisno ponudbo delodajalcu za odkup pravice do uporabe
prostega izuma (pred začetkom uporabe); rok za sprejem ponudbe za od-
kup pravice do uporabe prostega izuma (dva meseca od prejema ponudbe);
rok za sprožitev postopka zaradi nestrinjanja s ponujenimi pogoji odkupa
pravice do uporabe prostega izuma (dva meseca od prejema ponudbe); rok
za zahtevo visokošolskega zavoda za primeren delež na dohodkih od izu-
ma, ki ga ustvarijo učitelji ali raziskovalci, ki je prost, zanje pa je dal zavod
sredstva za raziskovalno delo (tri mesece po prejemu obvestila o nastanku
izuma); rok za poravnavo pred poravnalnim svetom urada (trije meseci od
trenutka, ko je bil sprožen poravnalni postopek).
Avtorska dela in izvedbe
Ker za imetništvo pravic iz avtorskih del, ustvarjenih v delovnem razmer-
ju, nimamo posebnega zakona oziroma posebnih postopkovnih določb,
tega poglavja nismo natančneje strukturirali na učinkovitost alokacije pra-
vic per se in učinkovitost postopkovnih določb, kot smo to storili pri analizi
učinkovitosti določb ZPILDR.
Kot smo že povedali uvodoma, je slovenska pravna ureditev imetništva
pravic za avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, z vidika učinko-
vitosti problematična iz več razlogov. Največji problem vidimo v tem, da
imetništvo avtorskih pravic v delovnem razmerju v ZASP ni urejeno dovolj
jasno in natančno. Že Coasov teorem predlaga, naj pravo pospešuje poga-
janja med strankama z nižanjem transakcijskih stroškov. Eden izmed nači-
nov, kako lahko pravo to doseže, je, da opredeli lastninske pravice jasno in
preprosto. Pogajanja o prenosu pravic so namreč lažja, ko so pravice jasne in
nedvoumne (Cooter in Ulen 2005, 96). Sicer je Coase svoj teorem uteme-
ljil na lastninski pravici, kar pa velja tudi za vse druge pravice (Zajc 2009b,
33). Govorimo o normativnem Coasovem teoremu, saj daje zakonodajalcu
navodilo za oblikovanje prava. Za učinkovito delovanje sistema pravic inte-
lektualne lastnine mora biti imetništvo teh pravic najprej natančno defini-
rano, nato pa tudi podeljeno določenemu subjektu. Ta »podelitev« oziro-
ma alokacija mora biti takšna, da zagotavlja menjavo pravic s čim manjšimi
transakcijskimi stroški (Posner 2007, 76). Če subjekti niso prepričani o ob-
stoju pravice oz. o tem, ali in v kakšnem obsegu jim neka pravica sploh pri-
pada, pride do situacije, ko se tveganje menjave tako poveča, da se menja-
vi večina subjektov odreče, kar pa ni učinkovito, saj v tem primeru pravica
ne bo končala pri stranki, ki jo najviše ceni. Slovenski zakonodajalec ome-
njenega namena normativnega posega (jasna določitev pravic, omogočanje
transakcij s čim nižjimi transakcijskimi stroški) v ZASP ne izpolnjuje ozi-
roma ga ne izpolnjuje dovolj učinkovito. Največjo oviro pri tem predstavlja
izumu); rok za pisno ponudbo delodajalcu za odkup pravice do uporabe
prostega izuma (pred začetkom uporabe); rok za sprejem ponudbe za od-
kup pravice do uporabe prostega izuma (dva meseca od prejema ponudbe);
rok za sprožitev postopka zaradi nestrinjanja s ponujenimi pogoji odkupa
pravice do uporabe prostega izuma (dva meseca od prejema ponudbe); rok
za zahtevo visokošolskega zavoda za primeren delež na dohodkih od izu-
ma, ki ga ustvarijo učitelji ali raziskovalci, ki je prost, zanje pa je dal zavod
sredstva za raziskovalno delo (tri mesece po prejemu obvestila o nastanku
izuma); rok za poravnavo pred poravnalnim svetom urada (trije meseci od
trenutka, ko je bil sprožen poravnalni postopek).
Avtorska dela in izvedbe
Ker za imetništvo pravic iz avtorskih del, ustvarjenih v delovnem razmer-
ju, nimamo posebnega zakona oziroma posebnih postopkovnih določb,
tega poglavja nismo natančneje strukturirali na učinkovitost alokacije pra-
vic per se in učinkovitost postopkovnih določb, kot smo to storili pri analizi
učinkovitosti določb ZPILDR.
Kot smo že povedali uvodoma, je slovenska pravna ureditev imetništva
pravic za avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, z vidika učinko-
vitosti problematična iz več razlogov. Največji problem vidimo v tem, da
imetništvo avtorskih pravic v delovnem razmerju v ZASP ni urejeno dovolj
jasno in natančno. Že Coasov teorem predlaga, naj pravo pospešuje poga-
janja med strankama z nižanjem transakcijskih stroškov. Eden izmed nači-
nov, kako lahko pravo to doseže, je, da opredeli lastninske pravice jasno in
preprosto. Pogajanja o prenosu pravic so namreč lažja, ko so pravice jasne in
nedvoumne (Cooter in Ulen 2005, 96). Sicer je Coase svoj teorem uteme-
ljil na lastninski pravici, kar pa velja tudi za vse druge pravice (Zajc 2009b,
33). Govorimo o normativnem Coasovem teoremu, saj daje zakonodajalcu
navodilo za oblikovanje prava. Za učinkovito delovanje sistema pravic inte-
lektualne lastnine mora biti imetništvo teh pravic najprej natančno defini-
rano, nato pa tudi podeljeno določenemu subjektu. Ta »podelitev« oziro-
ma alokacija mora biti takšna, da zagotavlja menjavo pravic s čim manjšimi
transakcijskimi stroški (Posner 2007, 76). Če subjekti niso prepričani o ob-
stoju pravice oz. o tem, ali in v kakšnem obsegu jim neka pravica sploh pri-
pada, pride do situacije, ko se tveganje menjave tako poveča, da se menja-
vi večina subjektov odreče, kar pa ni učinkovito, saj v tem primeru pravica
ne bo končala pri stranki, ki jo najviše ceni. Slovenski zakonodajalec ome-
njenega namena normativnega posega (jasna določitev pravic, omogočanje
transakcij s čim nižjimi transakcijskimi stroški) v ZASP ne izpolnjuje ozi-
roma ga ne izpolnjuje dovolj učinkovito. Največjo oviro pri tem predstavlja
