Page 87 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 87
Analiza učinkovitosti pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 87
govarjanju med delavcem in delodajalcem pa bo originarna alokacija pravic
pri delavcu zaradi učinka imetništva in učinka kreativnosti v večini prime-
rov ostala pri delavcu, torej tam, kjer je bila originarno alocirana. Ob pred-
postavki, da je učinkoviteje, če je imetnik pravic iz modela EU delodajalec
(ker lažje poskrbi za njihovo zaščito in komercializacijo), prvotna alokaci-
ja pravic po Uredbi 6/2002 dejansko povišuje transakcijske stroške pogod-
benega dogovarjanja. Pogodbena ureditev imetništva je namreč učinkovi-
ta le ob predpostavki, če transakcijskih stroškov ni ali pa so zelo nizki, ker v
takem primeru pravice ne glede na prvotno porazdelitev pristanejo pri tis-
tem subjektu, ki jih bo najučinkoviteje uporabljal (Coasov teorem). Ured-
ba 6/2002 zato s prvotno alokacijo pravic pri delavcu ne pospešuje pogajanj,
pač pa jih, ravno nasprotno, zavira. Z vidika normativne ekonomske anali-
ze prava bi moral zakonodajalec ta učinek izničiti tako, da te pravice prvot-
no alocira pri delodajalcu ali pa poskrbi za njihov čim lažji prenos. To je z
uredbo 6/2002 tudi urejeno. Uredba 6/2002 negativne učinke te prvotne
alokacije izničuje (popravlja, sanira) s tem, ko ob odsotnosti dogovora (ki
je iz zgoraj navedenih razlogov malo verjeten) določa, da pravica do modela
EU pripada delodajalcu. S to določbo Uredba 6/2002 dejansko zmanjšuje
transakcijske stroške prenosa oziroma poskrbi za lažjo »prenosljivost« teh
pravic, kar je skladno s Coasovim teoremom. V realnem življenju pa je se-
veda možno, da stranka, ki pravico najbolj ceni, ni delodajalec, pač pa dela-
vec. V tem primeru je za učinkovitost poskrbljeno z dispozitivnostjo določ-
be o imetništvu delodajalca. Delodajalec, ki teh pravic ne ceni (zanj imajo
manjšo vrednot kot za delavca), jih bo prepustil delavcu.
V zvezi z učinkovitostjo alokacije pravic iz novega videza izdelkov velja
opozoriti še na problem, ki izhaja iz dejstva, da se nov videz izdelkov lah-
ko varuje tako z avtorsko pravico kot z modelom. Glede imetništva pra-
vic iz novega videza se torej lahko uporabi tako ZASP kot tudi Uredba
6/2002 (kadar je nov videz izdelka zavarovan z modelom EU). V obeh pri-
merih imamo opravka z dispozitivno normativno ureditvijo, saj ima po-
godba med strankama prednost tako v primeru, ko za določitev imetništva
uporabimo ZASP, kot tudi, če se glede tega ravnamo po Uredbi 6/2002.
Pogajanje med strankama bo uspešno ob predpostavki nizkih ali neobsto-
ječih transakcijskih stroškov. Če transakcijski stroški niso nizki, pa je re-
žim varstva, kadar glede alokacije pravic uporabimo Uredbo 6/2002, razli-
čen od režima, kadar uporabimo ZASP. V prvem primeru moramo najprej
ugotoviti, da se Uredba 6/2002 sklicuje na uporabo nacionalne zakonoda-
je, pri čemer se pojavlja vprašanje, katere zakonodaje: tiste, ki se nanaša
na model kot pravico industrijske lastnine ali tiste, ki se nanaša na avtor-
sko pravico. Če za ugotavljanje imetništva pravic iz novega videza izdel-
govarjanju med delavcem in delodajalcem pa bo originarna alokacija pravic
pri delavcu zaradi učinka imetništva in učinka kreativnosti v večini prime-
rov ostala pri delavcu, torej tam, kjer je bila originarno alocirana. Ob pred-
postavki, da je učinkoviteje, če je imetnik pravic iz modela EU delodajalec
(ker lažje poskrbi za njihovo zaščito in komercializacijo), prvotna alokaci-
ja pravic po Uredbi 6/2002 dejansko povišuje transakcijske stroške pogod-
benega dogovarjanja. Pogodbena ureditev imetništva je namreč učinkovi-
ta le ob predpostavki, če transakcijskih stroškov ni ali pa so zelo nizki, ker v
takem primeru pravice ne glede na prvotno porazdelitev pristanejo pri tis-
tem subjektu, ki jih bo najučinkoviteje uporabljal (Coasov teorem). Ured-
ba 6/2002 zato s prvotno alokacijo pravic pri delavcu ne pospešuje pogajanj,
pač pa jih, ravno nasprotno, zavira. Z vidika normativne ekonomske anali-
ze prava bi moral zakonodajalec ta učinek izničiti tako, da te pravice prvot-
no alocira pri delodajalcu ali pa poskrbi za njihov čim lažji prenos. To je z
uredbo 6/2002 tudi urejeno. Uredba 6/2002 negativne učinke te prvotne
alokacije izničuje (popravlja, sanira) s tem, ko ob odsotnosti dogovora (ki
je iz zgoraj navedenih razlogov malo verjeten) določa, da pravica do modela
EU pripada delodajalcu. S to določbo Uredba 6/2002 dejansko zmanjšuje
transakcijske stroške prenosa oziroma poskrbi za lažjo »prenosljivost« teh
pravic, kar je skladno s Coasovim teoremom. V realnem življenju pa je se-
veda možno, da stranka, ki pravico najbolj ceni, ni delodajalec, pač pa dela-
vec. V tem primeru je za učinkovitost poskrbljeno z dispozitivnostjo določ-
be o imetništvu delodajalca. Delodajalec, ki teh pravic ne ceni (zanj imajo
manjšo vrednot kot za delavca), jih bo prepustil delavcu.
V zvezi z učinkovitostjo alokacije pravic iz novega videza izdelkov velja
opozoriti še na problem, ki izhaja iz dejstva, da se nov videz izdelkov lah-
ko varuje tako z avtorsko pravico kot z modelom. Glede imetništva pra-
vic iz novega videza se torej lahko uporabi tako ZASP kot tudi Uredba
6/2002 (kadar je nov videz izdelka zavarovan z modelom EU). V obeh pri-
merih imamo opravka z dispozitivno normativno ureditvijo, saj ima po-
godba med strankama prednost tako v primeru, ko za določitev imetništva
uporabimo ZASP, kot tudi, če se glede tega ravnamo po Uredbi 6/2002.
Pogajanje med strankama bo uspešno ob predpostavki nizkih ali neobsto-
ječih transakcijskih stroškov. Če transakcijski stroški niso nizki, pa je re-
žim varstva, kadar glede alokacije pravic uporabimo Uredbo 6/2002, razli-
čen od režima, kadar uporabimo ZASP. V prvem primeru moramo najprej
ugotoviti, da se Uredba 6/2002 sklicuje na uporabo nacionalne zakonoda-
je, pri čemer se pojavlja vprašanje, katere zakonodaje: tiste, ki se nanaša
na model kot pravico industrijske lastnine ali tiste, ki se nanaša na avtor-
sko pravico. Če za ugotavljanje imetništva pravic iz novega videza izdel-
