Page 46 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
emljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
Vir podatkov Lastna S pomočjo lastnih merskih instrumentov merimo vede-
Raven podatkov raziskava nje turistov. Prednost je v tem, da merimo koncepte, ki nam
Neavtorska raziskava omogočajo povezovanje vedenja z različnimi koncepti in
Oblika podatkov Individualno tako krepijo uporabnost raziskave.
Agregatno Vedenje turistov merimo na podlagi raziskav drugih avtor-
Dejansko jev (individualni, organizacije). Prednost je v tem, da lahko
vedenje do podatkov pridemo relativno enostavno, slabost pa v tem,
da pri takšnih podatkih pogosto razpolagamo le s podatki o
Samoizpovedno vedenju turistov, ne pa tudi s podatki o dejavnikih, ki so pri-
vedenje peljali do posameznega vedenja.
Podatki o vedenju turistov na individualni ravni so najboljša
Poročano vedenje možna oblika podatkov in omogočajo analize vedenja posa-
meznega turista ter skupin na ravni segmentov.
Podatki o vedenju turistov na agregatni ravni omogočajo le
analizo vedenja skupin turistov. Takšne skupine najpogoste-
je predstavljajo turisti enake narodnosti, način organizaci-
je potovanj, ciljne destinacije ipd. Podatki na agregatni ravni
ne omogočajo preučevanja vedenja posameznega turista.
Takšne podatke lahko dobimo iz lastnega opazovanja ali
podatkovnih baz turističnih ponudnikov. Prednost te vrste
podatkov je, da gre za dejansko vedenje, ki ni »kontaminira-
no« s splošnimi dejavniki pristranskosti. Slabosti tovrstnih
podatkov skorajda ni, je pa njihovo pridobivanje precej zah-
teven proces in le redko omogoča oblikovanje večjih baz za
potrebe poglobljenih reprezentativnih študij.
Tovrstno vedenje je najpogosteje merjena oblika vedenja
tudi v turizmu. Turiste s pomočjo raznovrstnih merskih
orodij povabimo k pripovedovanju lastnega vedenja, ki te-
melji na njihovem spominu. Prednost takšnih podatkov je
v tem, da omogočajo merjenje vseh dejavnikov, ki utegne-
jo biti povezani z vedenjem. Takšni podatki torej omogo-
čajo poglobljeno analizo vedenja in dejavnikov, ki vedenje
usmerjajo. Slabost takšnih podatkov pa je predvsem pri-
stranskost zaradi različnih oblik (npr. social desirability) in
zaradi omejenega spomina pripovedovalca.
Takšne podatke pogosto zbiramo v primerih, ko skušamo
opazovati vedenje večje množice ljudi in za pomoč pri zbi-
ranju prosimo sorodnike, prijatelje, znance ali tudi povsem
neznane ljudi. Ljudi sprašujemo o tem, kako se vedejo drugi
ljudje, ko potujejo. Prednost takšnih podatkov je v tem, da
jih lahko projiciramo na večje množice (npr. s pomočjo pro-
jektivne tehnike) in da so najbližje dejanskemu vedenju. Sla-
bost pa predvsem v tem, da podatki niso odraz dejanskega
vedenja, ampak lahko vključujejo napako raziskovalca (npr.
njegov spomin).
Slika 9: Prikaz virov in oblik merjenja vedenja turistov
46
Vir podatkov Lastna S pomočjo lastnih merskih instrumentov merimo vede-
Raven podatkov raziskava nje turistov. Prednost je v tem, da merimo koncepte, ki nam
Neavtorska raziskava omogočajo povezovanje vedenja z različnimi koncepti in
Oblika podatkov Individualno tako krepijo uporabnost raziskave.
Agregatno Vedenje turistov merimo na podlagi raziskav drugih avtor-
Dejansko jev (individualni, organizacije). Prednost je v tem, da lahko
vedenje do podatkov pridemo relativno enostavno, slabost pa v tem,
da pri takšnih podatkih pogosto razpolagamo le s podatki o
Samoizpovedno vedenju turistov, ne pa tudi s podatki o dejavnikih, ki so pri-
vedenje peljali do posameznega vedenja.
Podatki o vedenju turistov na individualni ravni so najboljša
Poročano vedenje možna oblika podatkov in omogočajo analize vedenja posa-
meznega turista ter skupin na ravni segmentov.
Podatki o vedenju turistov na agregatni ravni omogočajo le
analizo vedenja skupin turistov. Takšne skupine najpogoste-
je predstavljajo turisti enake narodnosti, način organizaci-
je potovanj, ciljne destinacije ipd. Podatki na agregatni ravni
ne omogočajo preučevanja vedenja posameznega turista.
Takšne podatke lahko dobimo iz lastnega opazovanja ali
podatkovnih baz turističnih ponudnikov. Prednost te vrste
podatkov je, da gre za dejansko vedenje, ki ni »kontaminira-
no« s splošnimi dejavniki pristranskosti. Slabosti tovrstnih
podatkov skorajda ni, je pa njihovo pridobivanje precej zah-
teven proces in le redko omogoča oblikovanje večjih baz za
potrebe poglobljenih reprezentativnih študij.
Tovrstno vedenje je najpogosteje merjena oblika vedenja
tudi v turizmu. Turiste s pomočjo raznovrstnih merskih
orodij povabimo k pripovedovanju lastnega vedenja, ki te-
melji na njihovem spominu. Prednost takšnih podatkov je
v tem, da omogočajo merjenje vseh dejavnikov, ki utegne-
jo biti povezani z vedenjem. Takšni podatki torej omogo-
čajo poglobljeno analizo vedenja in dejavnikov, ki vedenje
usmerjajo. Slabost takšnih podatkov pa je predvsem pri-
stranskost zaradi različnih oblik (npr. social desirability) in
zaradi omejenega spomina pripovedovalca.
Takšne podatke pogosto zbiramo v primerih, ko skušamo
opazovati vedenje večje množice ljudi in za pomoč pri zbi-
ranju prosimo sorodnike, prijatelje, znance ali tudi povsem
neznane ljudi. Ljudi sprašujemo o tem, kako se vedejo drugi
ljudje, ko potujejo. Prednost takšnih podatkov je v tem, da
jih lahko projiciramo na večje množice (npr. s pomočjo pro-
jektivne tehnike) in da so najbližje dejanskemu vedenju. Sla-
bost pa predvsem v tem, da podatki niso odraz dejanskega
vedenja, ampak lahko vključujejo napako raziskovalca (npr.
njegov spomin).
Slika 9: Prikaz virov in oblik merjenja vedenja turistov
46
