Page 48 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
remljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
je torej razložiti in razumeti, ne pa napovedovati ali obvladovati (Decrop 2006) pojav (na
primer vedenje turistov). Kljub temu obe paradigmi dajeta rezultate, s pomočjo katerih lah-
ko stroka uspešneje oblikuje in izvaja turistično ponudbo.
Metodologija merjenja
Naslednje pomembno področje v procesu merjenja družbenih pojavov (v našem primeru
vedenja turistov) je metodologija merjenja oziroma zbiranja podatkov ter njihove analize.
Metodologija se ukvarja z načinom zbiranja podatkov in vpliva na naravo pridobljenih po-
datkov. V osnovi ločujemo med kvalitativno in kvantitativno metodologijo (Decrop 2006).
Tabela 9 prikazuje ključne značilnosti dveh najpogostejših načinov zbiranja in analize po-
datkov. S tem pa daje tudi vpogled v ključne razlike med obema metodološkima pristopo-
ma. Prva jasna razlika je že pri definiciji problema, ki ga raziskujemo. Osnovni predmet te
knjige je vedenje turistov in s tem povezanimi problemi. Problemov s področja vedenja tu-
ristov je precej, na nekatera je znanstvena literatura že dala odgovore, druga te odgovore še
čakajo. Zaradi omejitev pri razreševanju določenih problemov pa so tudi odgovori, ki že
obstajajo, potrebni revalidacije ali razširitve zaradi specifičnih kontekstov, ki ne omogoča-
jo generalizacije znanja.
Če torej obstaja jasno definiran in enostaven problem s področja vedenja turistov, ki
ga raziskovalec želi generalizirati na širšo populacijo, lahko raziskovalec uporabi kvantita-
tivno metodologijo zbiranja podatkov. Vedenje turistov bo meril z zaprtimi vprašanji (naj-
pogosteje z anketnim vprašalnikom). Izmeril bo jasno določene pojavne oblike vedenja in z
njimi najpogosteje ali smiselno povezane koncepte. Na primer:
– Raziskovalca zanima uporaba rezervacijskih orodij med turisti, zato bo v merskem
instrumentu ponudil vprašanje o rabi razpoložljivih rezervacijskih orodij. V kolikor
raziskovalca zanima pogostost rabe posameznega orodja, bo anketirance spraševal o
pogostosti, v kolikor ga zanima le, ali se neko orodje rabi ali ne, bo meril le, ali se orod-
je uporablja ali ne. V želji, da izsledke raziskave generalizira, bo meril še dejavnike, ki
lahko vplivajo na rabo rezervacijskih orodij, in nato testiral, ali med dejavniki in rabo
orodja obstajajo statistično značilne povezave. Z različnimi metodami bo raziskovalec
skušal zmanjšati svoj vpliv na pridobljene podatke. Med najpogostejšimi metodami
zmanjševanja vpliva, ki lahko vodi v pristranskost odgovorov, so anonimna anketa,
jasno in enostavno postavljena vprašanja, obvladljiv obseg vprašalnika ipd. Z anali-
zo podatkov bo raziskovalec ugotovil, ali obstajajo statistično značilne povezave med
rabo rezervacijskega orodja in posameznimi dejavniki rabe (npr. spol, izobrazba, na-
cionalnost, bivanjsko okolje, življenjski stil ipd.). Ugotovitve bodo oblikovane v luči
predlogov za razvoj rezervacijskih orodij za posamezne skupine uporabnikov (tj. turi-
stov).
48
je torej razložiti in razumeti, ne pa napovedovati ali obvladovati (Decrop 2006) pojav (na
primer vedenje turistov). Kljub temu obe paradigmi dajeta rezultate, s pomočjo katerih lah-
ko stroka uspešneje oblikuje in izvaja turistično ponudbo.
Metodologija merjenja
Naslednje pomembno področje v procesu merjenja družbenih pojavov (v našem primeru
vedenja turistov) je metodologija merjenja oziroma zbiranja podatkov ter njihove analize.
Metodologija se ukvarja z načinom zbiranja podatkov in vpliva na naravo pridobljenih po-
datkov. V osnovi ločujemo med kvalitativno in kvantitativno metodologijo (Decrop 2006).
Tabela 9 prikazuje ključne značilnosti dveh najpogostejših načinov zbiranja in analize po-
datkov. S tem pa daje tudi vpogled v ključne razlike med obema metodološkima pristopo-
ma. Prva jasna razlika je že pri definiciji problema, ki ga raziskujemo. Osnovni predmet te
knjige je vedenje turistov in s tem povezanimi problemi. Problemov s področja vedenja tu-
ristov je precej, na nekatera je znanstvena literatura že dala odgovore, druga te odgovore še
čakajo. Zaradi omejitev pri razreševanju določenih problemov pa so tudi odgovori, ki že
obstajajo, potrebni revalidacije ali razširitve zaradi specifičnih kontekstov, ki ne omogoča-
jo generalizacije znanja.
Če torej obstaja jasno definiran in enostaven problem s področja vedenja turistov, ki
ga raziskovalec želi generalizirati na širšo populacijo, lahko raziskovalec uporabi kvantita-
tivno metodologijo zbiranja podatkov. Vedenje turistov bo meril z zaprtimi vprašanji (naj-
pogosteje z anketnim vprašalnikom). Izmeril bo jasno določene pojavne oblike vedenja in z
njimi najpogosteje ali smiselno povezane koncepte. Na primer:
– Raziskovalca zanima uporaba rezervacijskih orodij med turisti, zato bo v merskem
instrumentu ponudil vprašanje o rabi razpoložljivih rezervacijskih orodij. V kolikor
raziskovalca zanima pogostost rabe posameznega orodja, bo anketirance spraševal o
pogostosti, v kolikor ga zanima le, ali se neko orodje rabi ali ne, bo meril le, ali se orod-
je uporablja ali ne. V želji, da izsledke raziskave generalizira, bo meril še dejavnike, ki
lahko vplivajo na rabo rezervacijskih orodij, in nato testiral, ali med dejavniki in rabo
orodja obstajajo statistično značilne povezave. Z različnimi metodami bo raziskovalec
skušal zmanjšati svoj vpliv na pridobljene podatke. Med najpogostejšimi metodami
zmanjševanja vpliva, ki lahko vodi v pristranskost odgovorov, so anonimna anketa,
jasno in enostavno postavljena vprašanja, obvladljiv obseg vprašalnika ipd. Z anali-
zo podatkov bo raziskovalec ugotovil, ali obstajajo statistično značilne povezave med
rabo rezervacijskega orodja in posameznimi dejavniki rabe (npr. spol, izobrazba, na-
cionalnost, bivanjsko okolje, življenjski stil ipd.). Ugotovitve bodo oblikovane v luči
predlogov za razvoj rezervacijskih orodij za posamezne skupine uporabnikov (tj. turi-
stov).
48
