Page 49 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 49
merjenje vedenja turistov
Tabela 9: Metode raziskovanja obnašanja turistov
Problem Kvalitativno raziskovanje Kvantitativno raziskovanje
Spraševanje Kompleksen, širok, nejasen Jasen in poenostavljen
Zaprto
Cilj Odprto
Iskalni odgovori Identifikacija konceptov, ki se pojavijo Identifikacija standardnih kategorij kon-
kot posledica merjenja. ceptov ter odnosov med njimi že v fazi
Vloga Povezave med koncepti, ki se pojavijo načrtovanja merjenja.
raziskovalca med merjenjem; pojasnjevanje komple- Jasne in poenostavljene povezave med
ksnosti konceptov in odnosov med njimi majhnim številom konceptov; iskanje
Razlaga Aktivna saj vpliva na naravo podatkov, enostavnosti konceptov.
Namen njihovo kakovost in pestrost ter tudi na
interpretacijo. Potrebuje posebne kom- Pasivna saj mora zmanjšati vpliv na po-
petence za vodenje procesa merjenja (npr. datke. Izogibanje pristranskosti podat-
intervjuja). kov. Ni posebnih kompetenc za zbiranje
Poglobljena razlaga prepletenosti kon- podatkov.
ceptov in pomenov.
Jasna in direktna razlaga konceptov, ki jo
Poglobljeno razumevanje konceptov lahko pojasnimo s podatki. Izogibamo se
pojasnjevanju ne-merjenih konceptov.
Kontrola razširjenosti konceptov in od-
nos z namenom generalizacije.
Vir: prevedeno po Decrop 2006, 49.
V kolikor je raziskovalni problem širok in vsebuje veliko nepojasnjenih konceptov, je
smiselno uporabiti kvalitativno metodologijo, s čimer se najprej poskuša identificirati in
do neke mere razjasniti koncepte, ki se pojavljajo, in nato tudi, kako se prepletajo – vse to z
namenom, da se pojasni kompleksnost konceptov in naredi korak proti generalizaciji poja-
snjevanja nekega koncepta. Na primer:
– raziskovalca zanima, kako turisti rezervirajo počitnice. Gre za zelo odprto in nedefi-
nirano raziskovalno vprašanje (ali problem), ki ga je potrebno preučevati postopoma,
saj vključuje vprašanja, povezana s procesi in z viri informiranja ter rezervacije turi-
stičnih storitev. Pripraviti si je potrebno raziskovalni intervju ali vodnik s ključnimi
vprašanji, na katera raziskovalec želi odgovore. K sodelovanju se povabi čim bolj ra-
znoliko skupino turistov s specifičnimi značilnostmi, ki so hkrati lahko tudi dejavni-
ki izbora. Meri se proces informiranja o razpoložljivih orodjih rezervacije, rabo orodij
rezervacije, izkušnje z rabo, posledice rabe in povezanost rabe z različnimi konteksti
ali situacijami, v katerih so intervjuvanci uporabljali posamezna orodja rezervacije.
Podatke se zbira v obliki posameznih zgodb, iz katerih se oblikuje informacije o vseh
preučevanih konceptih (npr. raba specifičnega orodja rezervacije, ozadje rabe, izku-
šnje, posledice ipd.). Podatke se interpretira v smislu pojavnih oblik rabe rezervacij-
skih orodij in poskuša nakazati smeri generalizacije podatkov, v kolikor je to mogoče
49
Tabela 9: Metode raziskovanja obnašanja turistov
Problem Kvalitativno raziskovanje Kvantitativno raziskovanje
Spraševanje Kompleksen, širok, nejasen Jasen in poenostavljen
Zaprto
Cilj Odprto
Iskalni odgovori Identifikacija konceptov, ki se pojavijo Identifikacija standardnih kategorij kon-
kot posledica merjenja. ceptov ter odnosov med njimi že v fazi
Vloga Povezave med koncepti, ki se pojavijo načrtovanja merjenja.
raziskovalca med merjenjem; pojasnjevanje komple- Jasne in poenostavljene povezave med
ksnosti konceptov in odnosov med njimi majhnim številom konceptov; iskanje
Razlaga Aktivna saj vpliva na naravo podatkov, enostavnosti konceptov.
Namen njihovo kakovost in pestrost ter tudi na
interpretacijo. Potrebuje posebne kom- Pasivna saj mora zmanjšati vpliv na po-
petence za vodenje procesa merjenja (npr. datke. Izogibanje pristranskosti podat-
intervjuja). kov. Ni posebnih kompetenc za zbiranje
Poglobljena razlaga prepletenosti kon- podatkov.
ceptov in pomenov.
Jasna in direktna razlaga konceptov, ki jo
Poglobljeno razumevanje konceptov lahko pojasnimo s podatki. Izogibamo se
pojasnjevanju ne-merjenih konceptov.
Kontrola razširjenosti konceptov in od-
nos z namenom generalizacije.
Vir: prevedeno po Decrop 2006, 49.
V kolikor je raziskovalni problem širok in vsebuje veliko nepojasnjenih konceptov, je
smiselno uporabiti kvalitativno metodologijo, s čimer se najprej poskuša identificirati in
do neke mere razjasniti koncepte, ki se pojavljajo, in nato tudi, kako se prepletajo – vse to z
namenom, da se pojasni kompleksnost konceptov in naredi korak proti generalizaciji poja-
snjevanja nekega koncepta. Na primer:
– raziskovalca zanima, kako turisti rezervirajo počitnice. Gre za zelo odprto in nedefi-
nirano raziskovalno vprašanje (ali problem), ki ga je potrebno preučevati postopoma,
saj vključuje vprašanja, povezana s procesi in z viri informiranja ter rezervacije turi-
stičnih storitev. Pripraviti si je potrebno raziskovalni intervju ali vodnik s ključnimi
vprašanji, na katera raziskovalec želi odgovore. K sodelovanju se povabi čim bolj ra-
znoliko skupino turistov s specifičnimi značilnostmi, ki so hkrati lahko tudi dejavni-
ki izbora. Meri se proces informiranja o razpoložljivih orodjih rezervacije, rabo orodij
rezervacije, izkušnje z rabo, posledice rabe in povezanost rabe z različnimi konteksti
ali situacijami, v katerih so intervjuvanci uporabljali posamezna orodja rezervacije.
Podatke se zbira v obliki posameznih zgodb, iz katerih se oblikuje informacije o vseh
preučevanih konceptih (npr. raba specifičnega orodja rezervacije, ozadje rabe, izku-
šnje, posledice ipd.). Podatke se interpretira v smislu pojavnih oblik rabe rezervacij-
skih orodij in poskuša nakazati smeri generalizacije podatkov, v kolikor je to mogoče
49
