Page 50 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
remljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
in v kolikor je to v interesu (ali prepričanju) raziskovalca (interpretivist ali pozitivist).
Empirična preverba generalizacije seveda zahteva kvantitativni metodološki pristop.
Nemalokrat se v praksi izvaja kombinacija kvalitativne in kvantitativne metodologi-
je (ang. mixed method), kjer kvalitativna raziskava služi kot predfaza kvantitativne. Kvali-
tativna raziskava v tej kombinaciji deluje kot raziskovalna (tj. eksplorativna) faza, v kateri se
identificira koncepte in jih združuje v obvladljivejše skupine konceptov. Kvantitativna razi-
skava pa v tej kombinaciji deluje kot potrditvena (tj. konfirmatorna) faza, v kateri se potrdi
koncepte in odnose med njimi ter poda splošno veljavne zaključke (tj. generalizacija izsled-
kov). S takšno kombinacijo metod raziskovanja raziskovalci tudi dvigujejo reprezentativ-
nost, veljavnost in kredibilnost raziskav (Decrop 2006). Tabela 10 predstavlja nekaj ključ-
nih vprašanj, ki bi si jih moral zastaviti vsak raziskovalec, preden se odloči o tem, kakšno
raziskovalno metodologijo bo uporabil pri preučevanju določenega pojava. Večkrat, ko si na
vprašanja odgovori z DA, smiselneje je uporabiti kvalitativno metodologijo. V kolikor pre-
vladujejo negativni odgovori, je smiselno uporabiti kvantitativno metodologijo, saj obstaja
dovolj empiričnih in teoretičnih dokazov za oblikovanje ustreznega merskega instrumen-
ta. Hkrati pa to pomeni tudi, da se želi raziskovalec distancirati od procesa merjenja in su-
bjekta opazovanja.
Tabela 10: Vprašanja o smotrnosti izbora raziskovalne metodologije
Vprašanja Odgovori
Ali me zanimajo posamezne posledice oziroma rezultati? DA NE
Ali me zanimata proces zbiranja podatkov in kontekst, v katerem preučujem pojav?
Ali potrebujem poglobljene podatke, da bi razumel pojav, ki ga preučujem?
Ali je fokus raziskave kakovost in pomen pojava, ki ga preučujem?
Ali se želim zbližati z virom podatkov (raziskovancem) in opazovati raziskovance v
kontekstu pojava?
Ali ne obstajajo merska orodja, ki bi lahko podala veljavne in kredibilne podatke o pre-
učevanem pojavu?
Ali se raziskovalna vprašanja spreminjajo med procesom merjenja?
Ali so lahko odgovori na raziskovalno vprašanje presenetljivi, v nasprotju s pričakova-
nji?
Ali je smiselno pojav preučevati z uporabo pristopa »grounded theory« namesto ob-
stoječih teorij?
Ali se želim osebno vključiti v merski proces?
Ali imam predsodke v zvezi z filozofijo in metodologijo interpretativistične paradigme
in kvalitativnih metod raziskovanja?
Vir: Henderson 1991, 103.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj osnovnih smernic metod zbiranja podatkov.
50
in v kolikor je to v interesu (ali prepričanju) raziskovalca (interpretivist ali pozitivist).
Empirična preverba generalizacije seveda zahteva kvantitativni metodološki pristop.
Nemalokrat se v praksi izvaja kombinacija kvalitativne in kvantitativne metodologi-
je (ang. mixed method), kjer kvalitativna raziskava služi kot predfaza kvantitativne. Kvali-
tativna raziskava v tej kombinaciji deluje kot raziskovalna (tj. eksplorativna) faza, v kateri se
identificira koncepte in jih združuje v obvladljivejše skupine konceptov. Kvantitativna razi-
skava pa v tej kombinaciji deluje kot potrditvena (tj. konfirmatorna) faza, v kateri se potrdi
koncepte in odnose med njimi ter poda splošno veljavne zaključke (tj. generalizacija izsled-
kov). S takšno kombinacijo metod raziskovanja raziskovalci tudi dvigujejo reprezentativ-
nost, veljavnost in kredibilnost raziskav (Decrop 2006). Tabela 10 predstavlja nekaj ključ-
nih vprašanj, ki bi si jih moral zastaviti vsak raziskovalec, preden se odloči o tem, kakšno
raziskovalno metodologijo bo uporabil pri preučevanju določenega pojava. Večkrat, ko si na
vprašanja odgovori z DA, smiselneje je uporabiti kvalitativno metodologijo. V kolikor pre-
vladujejo negativni odgovori, je smiselno uporabiti kvantitativno metodologijo, saj obstaja
dovolj empiričnih in teoretičnih dokazov za oblikovanje ustreznega merskega instrumen-
ta. Hkrati pa to pomeni tudi, da se želi raziskovalec distancirati od procesa merjenja in su-
bjekta opazovanja.
Tabela 10: Vprašanja o smotrnosti izbora raziskovalne metodologije
Vprašanja Odgovori
Ali me zanimajo posamezne posledice oziroma rezultati? DA NE
Ali me zanimata proces zbiranja podatkov in kontekst, v katerem preučujem pojav?
Ali potrebujem poglobljene podatke, da bi razumel pojav, ki ga preučujem?
Ali je fokus raziskave kakovost in pomen pojava, ki ga preučujem?
Ali se želim zbližati z virom podatkov (raziskovancem) in opazovati raziskovance v
kontekstu pojava?
Ali ne obstajajo merska orodja, ki bi lahko podala veljavne in kredibilne podatke o pre-
učevanem pojavu?
Ali se raziskovalna vprašanja spreminjajo med procesom merjenja?
Ali so lahko odgovori na raziskovalno vprašanje presenetljivi, v nasprotju s pričakova-
nji?
Ali je smiselno pojav preučevati z uporabo pristopa »grounded theory« namesto ob-
stoječih teorij?
Ali se želim osebno vključiti v merski proces?
Ali imam predsodke v zvezi z filozofijo in metodologijo interpretativistične paradigme
in kvalitativnih metod raziskovanja?
Vir: Henderson 1991, 103.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj osnovnih smernic metod zbiranja podatkov.
50
