Page 51 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
merjenje vedenja turistov
Orodja merjenja
Uspeh raziskave in uporabnost podatkov za trženjske in razvojne potrebe sta odvisna od ka-
kovosti pridobljenih podatkov o preučevanem pojavu (Dolnicar in Gruen 2007). Razisko-
valci imajo na voljo raznovrstna merska orodja, vendar je kakovost podatkov, ki jih daje po-
samezno orodje, odvisna od konteksta, v katerem orodje uporabljamo. Merski instrument
pa je ključni dejavnik zanesljivosti in veljavnosti merjenja (Alvin in Krosnick 1991).
Vprašanje je najpogostejše orodje merjenja v družboslovnih znanostih in združene
v anketni vprašalnik družboslovje najpogosteje uporablja kot tipično raziskovalno orod-
je (Dolnicar in Gruen 2007; Dolnicar 2013). Na veliko presenečenje globalne akademske
skupnosti pa je do danes zelo malo kredibilnih in uporabnih napotkov o tem, kako naj raz-
iskovalci oblikujemo merska orodja, da bi dobili podatke, iz katerih je moč kredibilno in
zanesljivo razlagati družboslovne pojave, pojasnjevati ali oblikovati teorije oziroma dajati
praktične napotke gospodarstvu. Pri izbiri orodja merjenja mora raziskovalec upoštevati:
– raziskovalno vprašanje,
– kontekst raziskovanja,
– profil povprečnega raziskovanca,
– razpoložljiv čas raziskovanja,
– razpoložljiva finančna sredstva za izvedbo raziskave.
Vsi zgoraj našteti dejavniki odločilno vplivajo na to, ali je posamezno mersko orodje
(npr. intervju ali vprašalnik) primerno za specifično raziskavo. Upoštevajoč empirične iz-
sledke o kakovosti in kredibilnosti raziskovanja v turizmu (npr. Dolnicar 2013) lahko skle-
nemo, da raziskovalci nismo pretirano uspešni pri tem, kar počnemo. Eden ključnih razlo-
gov za ustvarjanje raziskav nizke kakovosti in uporabnosti je problem merjenja konceptov.
Oblikovanje vprašanj, torej orodij merjenja, je ključna sestavina vsake raziskave, saj razi-
skovalec skozi vprašanje izpraševancu (respondentu ali anketirancu) sporoči informacijo o
tem, kaj meri in kako naj mu izpraševanec odgovori. Vsak raziskovalec, ki oblikuje merski
instrument, se mora najprej vprašati štiri vprašanja:
1. Kako definirati to, kar merim?
2. Koliko vprašanj naj vprašam?
3. Kako oblikovati poizvedbo ali vprašanje?
4. Kako izpraševancu omogočiti, da odgovori?
Odgovori na zgornja vprašanja niso enoznačni, saj so odvisni od konteksta merjenja,
pojma in atributov, ki se jih meri. Odvisni pa so tudi od osnovne paradigme, ki ji raziskova-
lec sledi, in stopnje poznavanja pojma ali konteksta, ki ga raziskovalec preučuje. Na primer,
če se meri koncept, ki je dobro definiran, je odgovor na vprašanje 1 enostaven; če definici-
je ni, jo je potrebno najprej oblikovati, kar lahko zahteva novo povsem samostojno raziska-
vo ali merjenje. Število vprašanj, s katerimi se meri pojem, je prav tako odvisno od vsebi-
ne raziskave, izprašancev (populacije) in ciljev raziskave. Pristop k oblikovanju vprašanja in
oblikovanje možnosti za odgovore sta lahko odvisna od specifične kulture, v kateri se izvaja
raziskava, tehničnih sposobnosti raziskovalca in orodja, preko katerega bo vprašanje posre-
dovano izpraševancem. Slabo oblikovano vprašanje bo »občutno zmanjšalo kakovost po-
datkov in s tem pa tudi veljavnost znanja, ki naj bi izhajalo iz raziskave« (Dolnicar 2013, 3).
51
Orodja merjenja
Uspeh raziskave in uporabnost podatkov za trženjske in razvojne potrebe sta odvisna od ka-
kovosti pridobljenih podatkov o preučevanem pojavu (Dolnicar in Gruen 2007). Razisko-
valci imajo na voljo raznovrstna merska orodja, vendar je kakovost podatkov, ki jih daje po-
samezno orodje, odvisna od konteksta, v katerem orodje uporabljamo. Merski instrument
pa je ključni dejavnik zanesljivosti in veljavnosti merjenja (Alvin in Krosnick 1991).
Vprašanje je najpogostejše orodje merjenja v družboslovnih znanostih in združene
v anketni vprašalnik družboslovje najpogosteje uporablja kot tipično raziskovalno orod-
je (Dolnicar in Gruen 2007; Dolnicar 2013). Na veliko presenečenje globalne akademske
skupnosti pa je do danes zelo malo kredibilnih in uporabnih napotkov o tem, kako naj raz-
iskovalci oblikujemo merska orodja, da bi dobili podatke, iz katerih je moč kredibilno in
zanesljivo razlagati družboslovne pojave, pojasnjevati ali oblikovati teorije oziroma dajati
praktične napotke gospodarstvu. Pri izbiri orodja merjenja mora raziskovalec upoštevati:
– raziskovalno vprašanje,
– kontekst raziskovanja,
– profil povprečnega raziskovanca,
– razpoložljiv čas raziskovanja,
– razpoložljiva finančna sredstva za izvedbo raziskave.
Vsi zgoraj našteti dejavniki odločilno vplivajo na to, ali je posamezno mersko orodje
(npr. intervju ali vprašalnik) primerno za specifično raziskavo. Upoštevajoč empirične iz-
sledke o kakovosti in kredibilnosti raziskovanja v turizmu (npr. Dolnicar 2013) lahko skle-
nemo, da raziskovalci nismo pretirano uspešni pri tem, kar počnemo. Eden ključnih razlo-
gov za ustvarjanje raziskav nizke kakovosti in uporabnosti je problem merjenja konceptov.
Oblikovanje vprašanj, torej orodij merjenja, je ključna sestavina vsake raziskave, saj razi-
skovalec skozi vprašanje izpraševancu (respondentu ali anketirancu) sporoči informacijo o
tem, kaj meri in kako naj mu izpraševanec odgovori. Vsak raziskovalec, ki oblikuje merski
instrument, se mora najprej vprašati štiri vprašanja:
1. Kako definirati to, kar merim?
2. Koliko vprašanj naj vprašam?
3. Kako oblikovati poizvedbo ali vprašanje?
4. Kako izpraševancu omogočiti, da odgovori?
Odgovori na zgornja vprašanja niso enoznačni, saj so odvisni od konteksta merjenja,
pojma in atributov, ki se jih meri. Odvisni pa so tudi od osnovne paradigme, ki ji raziskova-
lec sledi, in stopnje poznavanja pojma ali konteksta, ki ga raziskovalec preučuje. Na primer,
če se meri koncept, ki je dobro definiran, je odgovor na vprašanje 1 enostaven; če definici-
je ni, jo je potrebno najprej oblikovati, kar lahko zahteva novo povsem samostojno raziska-
vo ali merjenje. Število vprašanj, s katerimi se meri pojem, je prav tako odvisno od vsebi-
ne raziskave, izprašancev (populacije) in ciljev raziskave. Pristop k oblikovanju vprašanja in
oblikovanje možnosti za odgovore sta lahko odvisna od specifične kulture, v kateri se izvaja
raziskava, tehničnih sposobnosti raziskovalca in orodja, preko katerega bo vprašanje posre-
dovano izpraševancem. Slabo oblikovano vprašanje bo »občutno zmanjšalo kakovost po-
datkov in s tem pa tudi veljavnost znanja, ki naj bi izhajalo iz raziskave« (Dolnicar 2013, 3).
51
