Page 52 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
remljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
Slika 10 nazorno prikazuje strukturo in elemente, ki naj bi jih vsebovalo vsako vpra-
šanje, s katerim znanstveno ali aplikativno merimo pojme v turizmu, tudi vedenje turistov.
Vsako vprašanje sestoji iz poizvedbe in povratka. Poizvedba vsebuje objekt in značilnosti ali
atribute objekta, ki zanima raziskovalca. Medtem ko so objekti relativno realni (opredme-
teni), so lahko njihovi atributi ali značilnosti zelo abstraktni. Tudi dimenzija atributa vpli-
va na to, kako bomo atribut merili in torej oblikovali vprašanje. Povratek je del vprašanja, s
katerim izprašancem omogočamo, da odgovorijo na poizvedbo. Oblike povratka so razno-
like in prav tako odvisne od elementov, ki usmerjajo izbor metodologije raziskave. V dobi
razširjene digitalizacije so raziskovalcem na voljo številna orodja, s katerimi se lahko izva-
jajo raziskave, izbor določenega pa lahko vpliva tudi na rezultate raziskave. Povratke lahko
ponudimo kot odprte ali zaprte opcije. Pri zaprtih lahko uporabljamo verbalni, numerič-
ni ali kombinirani pristop. V povratku se lahko ponudi tudi opcije, s katerimi se izprašan-
cu ni potrebno opredeliti do atributa (npr. »ne vem«) oziroma opcijo, s katero izprašanec
pove, da se do atributa ne more opredeliti, ker nima izkušenj ali le-ta zanj ni relevanten (npr.
»ni relevantno«; »nimam izkušnje«). Pomanjkanje relevantnosti ali izkušenj je lahko od-
raz tega, da izpraševanec ni preizkusil objekta ali pa se atribut ne nanaša na objekt, ki ga je
izpraševanec izkusil. Na primer, če povprašujemo po udobnosti postelje, izpraševanec pa
je spal v spalni mreži, potem ne more imeti izkušnje z udobnostjo postelje; ali pa, če anke-
tiranec v hotelu ni spal, ampak le koristil druge storitve, bi v tipiziranem hotelskem vpra-
šanju o kakovosti hotela pri vprašanju o kakovosti postelje moral imeti opcijo »ni relevan-
tno« ali »nimam izkušnje«. V kolikor take opcije ne ponudimo, tvegamo, da izpraševanec
da nerealni odgovor ali pa ne odgovori. Obe posledici seveda vplivata na rezultate raziskave.
Slika 10: Ključne sestavine vprašanja
Vir: Dolnicar 2013, 2.
Prvi korak pri oblikovanju vprašanja je torej definirati objekt ali koncept, ki ga razi-
skovalec želi meriti. Vsaka definicija mora vsebovati tri ključne elemente:
52
Slika 10 nazorno prikazuje strukturo in elemente, ki naj bi jih vsebovalo vsako vpra-
šanje, s katerim znanstveno ali aplikativno merimo pojme v turizmu, tudi vedenje turistov.
Vsako vprašanje sestoji iz poizvedbe in povratka. Poizvedba vsebuje objekt in značilnosti ali
atribute objekta, ki zanima raziskovalca. Medtem ko so objekti relativno realni (opredme-
teni), so lahko njihovi atributi ali značilnosti zelo abstraktni. Tudi dimenzija atributa vpli-
va na to, kako bomo atribut merili in torej oblikovali vprašanje. Povratek je del vprašanja, s
katerim izprašancem omogočamo, da odgovorijo na poizvedbo. Oblike povratka so razno-
like in prav tako odvisne od elementov, ki usmerjajo izbor metodologije raziskave. V dobi
razširjene digitalizacije so raziskovalcem na voljo številna orodja, s katerimi se lahko izva-
jajo raziskave, izbor določenega pa lahko vpliva tudi na rezultate raziskave. Povratke lahko
ponudimo kot odprte ali zaprte opcije. Pri zaprtih lahko uporabljamo verbalni, numerič-
ni ali kombinirani pristop. V povratku se lahko ponudi tudi opcije, s katerimi se izprašan-
cu ni potrebno opredeliti do atributa (npr. »ne vem«) oziroma opcijo, s katero izprašanec
pove, da se do atributa ne more opredeliti, ker nima izkušenj ali le-ta zanj ni relevanten (npr.
»ni relevantno«; »nimam izkušnje«). Pomanjkanje relevantnosti ali izkušenj je lahko od-
raz tega, da izpraševanec ni preizkusil objekta ali pa se atribut ne nanaša na objekt, ki ga je
izpraševanec izkusil. Na primer, če povprašujemo po udobnosti postelje, izpraševanec pa
je spal v spalni mreži, potem ne more imeti izkušnje z udobnostjo postelje; ali pa, če anke-
tiranec v hotelu ni spal, ampak le koristil druge storitve, bi v tipiziranem hotelskem vpra-
šanju o kakovosti hotela pri vprašanju o kakovosti postelje moral imeti opcijo »ni relevan-
tno« ali »nimam izkušnje«. V kolikor take opcije ne ponudimo, tvegamo, da izpraševanec
da nerealni odgovor ali pa ne odgovori. Obe posledici seveda vplivata na rezultate raziskave.
Slika 10: Ključne sestavine vprašanja
Vir: Dolnicar 2013, 2.
Prvi korak pri oblikovanju vprašanja je torej definirati objekt ali koncept, ki ga razi-
skovalec želi meriti. Vsaka definicija mora vsebovati tri ključne elemente:
52
