Page 57 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
merjenje vedenja turistov
v zameno za plačilo izvedejo regulirano raziskavo, s katero v celoti upoštevajo želje naroč-
nika (npr. demografska struktura, vedenjski profil). Slabosti raziskav z uporabo spletnih
raziskovalnih panelov skorajda ni, razen finančnih vidikov, saj takšne organizacije zaraču-
navajo strošek svojega dela, za sodelovanje v raziskavi pa članom panela plačujejo sodelova-
nje v raziskavi. Slednje lahko dvigne stroške raziskave na vzorcu 1.000 rešenih anket tudi
do 10.000 EUR ali več. Čeprav sta etičnost in veljavnost takšnih raziskav pogosto vprašlji-
vi, se vse več aplikativnih in akademskih raziskav s področja vedenja turistov izvaja na tak
način, kar nakazuje, da vprašanje kredibilnosti tovrstnega raziskovanja ni več relevantno.
Spletne raziskave omogočajo raznovrsten nabor orodij za dinamično in zanimivejšo obliko
raziskovalnega orodja, kar pozitivno vpliva na odzivnost anketirancev in kredibilnost raz-
iskave, saj dinamično oblikovan merski instrument pritegne anketiranca in ta k izpolnje-
vanju ankete pristopi resneje in odgovorneje. Paziti je seveda potrebno, da je uporaba dina-
mičnih načinov oblikovanja merskega instrumenta podvržena primarnemu cilju raziskave
in da raziskava ne postane peskovnik različnih aplikacij in načinov odgovarjanja, kar lah-
ko negativno vpliva na rezultate raziskave. Navkljub občutku, da raznolike oblike merje-
nja družbenih pojavov preko spleta uporabljajo netradicionalne merske lestvice, to ne drži.
Še vedno najpogosteje sledijo rabljenim ordinalnim in metričnim lestvicam, zato omogo-
čajo uporabo tradicionalnih analitičnih tehnik. Metoda analize podatkov sicer nikoli ne
sme biti vodilo pri oblikovanju merskega instrumenta, a se to v praksi pojavlja zelo pogosto.
Raziskovalcem je danes na voljo paleta orodij, s katerimi lahko vprašanja prenesejo do
izpraševancev in zberejo podatke o vedenju. Vsako orodje ima svoje prednosti in slabosti
v odnosu do temeljnih dejavnikov raziskave, med katerimi izstopajo dejavniki, povezani s
doseganjem reprezentativnosti vzorca in kakovosti podatkov ter z obvladovanjem stroškov
raziskave. Tabela 12 prikazuje značilnosti posameznega dejavnika raziskave glede na vložke
ali kakovost pridobljenih podatkov. Ocena značilnosti posameznega dejavnika temelji na
razpoložljivih empiričnih podatkih o lastnostih in danostih posameznega raziskovalnega
orodja. Ob tem velja poudariti, da je precejšen manko na področju raziskovanja uporabno-
sti in primerljivosti raziskovalnih orodij, ki bi dalo konkretnejše smernice za izbor posame-
znega raziskovalnega orodja. Iz razpoložljivih relevantnih publikacij lahko razberemo ne-
kaj osnovnih usmeritev. Spletne raziskave dajejo bogatejše in obširnejše odgovore na odprta
vprašanja (Deutskens, de Ruyter in Wetzels 2006), zato so primernejše za raziskave vede-
nja, kjer nas zanimajo primarne ideje in izkušnje turistov. Eden izmed razlogov zato lahko
tiči v dejstvu, da je tipkati lažje kot pisati na roko in je tudi branje prijetnejše. Izpraševanci
verjetno zato bolj poglobljeno odgovarjajo na spletne kot klasične papirne ankete.
Podatki pa kažejo tudi na to, da spletne, telefonske in poštne raziskave dajejo primer-
ljivo kakovost podatkov (Coderre, Mathieu in St-Laurent 2004), iz česar lahko sklepamo,
da je primernost rabe posameznega orodja odvisna od konteksta ali teme raziskave. Razi-
skovalec naj zato objektivno presodi, ali glede na kontekst in temo raziskave obstajajo orod-
ja posredovanja ankete, ki so bolj ali manj primerna. V kolikor se razpoložljiva orodja zdijo
primerljiva, naj se raziskovalec odloča glede na strukturo instrumenta in glede na podatke,
ki jih želi pridobiti. Na primer, spletne ankete kažejo boljše rezultate pri odprtih odgovo-
rih, zato jih velja preferirati v situacijah, ko raziskovalec zbira kvalitativne podatke.
57
v zameno za plačilo izvedejo regulirano raziskavo, s katero v celoti upoštevajo želje naroč-
nika (npr. demografska struktura, vedenjski profil). Slabosti raziskav z uporabo spletnih
raziskovalnih panelov skorajda ni, razen finančnih vidikov, saj takšne organizacije zaraču-
navajo strošek svojega dela, za sodelovanje v raziskavi pa članom panela plačujejo sodelova-
nje v raziskavi. Slednje lahko dvigne stroške raziskave na vzorcu 1.000 rešenih anket tudi
do 10.000 EUR ali več. Čeprav sta etičnost in veljavnost takšnih raziskav pogosto vprašlji-
vi, se vse več aplikativnih in akademskih raziskav s področja vedenja turistov izvaja na tak
način, kar nakazuje, da vprašanje kredibilnosti tovrstnega raziskovanja ni več relevantno.
Spletne raziskave omogočajo raznovrsten nabor orodij za dinamično in zanimivejšo obliko
raziskovalnega orodja, kar pozitivno vpliva na odzivnost anketirancev in kredibilnost raz-
iskave, saj dinamično oblikovan merski instrument pritegne anketiranca in ta k izpolnje-
vanju ankete pristopi resneje in odgovorneje. Paziti je seveda potrebno, da je uporaba dina-
mičnih načinov oblikovanja merskega instrumenta podvržena primarnemu cilju raziskave
in da raziskava ne postane peskovnik različnih aplikacij in načinov odgovarjanja, kar lah-
ko negativno vpliva na rezultate raziskave. Navkljub občutku, da raznolike oblike merje-
nja družbenih pojavov preko spleta uporabljajo netradicionalne merske lestvice, to ne drži.
Še vedno najpogosteje sledijo rabljenim ordinalnim in metričnim lestvicam, zato omogo-
čajo uporabo tradicionalnih analitičnih tehnik. Metoda analize podatkov sicer nikoli ne
sme biti vodilo pri oblikovanju merskega instrumenta, a se to v praksi pojavlja zelo pogosto.
Raziskovalcem je danes na voljo paleta orodij, s katerimi lahko vprašanja prenesejo do
izpraševancev in zberejo podatke o vedenju. Vsako orodje ima svoje prednosti in slabosti
v odnosu do temeljnih dejavnikov raziskave, med katerimi izstopajo dejavniki, povezani s
doseganjem reprezentativnosti vzorca in kakovosti podatkov ter z obvladovanjem stroškov
raziskave. Tabela 12 prikazuje značilnosti posameznega dejavnika raziskave glede na vložke
ali kakovost pridobljenih podatkov. Ocena značilnosti posameznega dejavnika temelji na
razpoložljivih empiričnih podatkih o lastnostih in danostih posameznega raziskovalnega
orodja. Ob tem velja poudariti, da je precejšen manko na področju raziskovanja uporabno-
sti in primerljivosti raziskovalnih orodij, ki bi dalo konkretnejše smernice za izbor posame-
znega raziskovalnega orodja. Iz razpoložljivih relevantnih publikacij lahko razberemo ne-
kaj osnovnih usmeritev. Spletne raziskave dajejo bogatejše in obširnejše odgovore na odprta
vprašanja (Deutskens, de Ruyter in Wetzels 2006), zato so primernejše za raziskave vede-
nja, kjer nas zanimajo primarne ideje in izkušnje turistov. Eden izmed razlogov zato lahko
tiči v dejstvu, da je tipkati lažje kot pisati na roko in je tudi branje prijetnejše. Izpraševanci
verjetno zato bolj poglobljeno odgovarjajo na spletne kot klasične papirne ankete.
Podatki pa kažejo tudi na to, da spletne, telefonske in poštne raziskave dajejo primer-
ljivo kakovost podatkov (Coderre, Mathieu in St-Laurent 2004), iz česar lahko sklepamo,
da je primernost rabe posameznega orodja odvisna od konteksta ali teme raziskave. Razi-
skovalec naj zato objektivno presodi, ali glede na kontekst in temo raziskave obstajajo orod-
ja posredovanja ankete, ki so bolj ali manj primerna. V kolikor se razpoložljiva orodja zdijo
primerljiva, naj se raziskovalec odloča glede na strukturo instrumenta in glede na podatke,
ki jih želi pridobiti. Na primer, spletne ankete kažejo boljše rezultate pri odprtih odgovo-
rih, zato jih velja preferirati v situacijah, ko raziskovalec zbira kvalitativne podatke.
57
