Page 58 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
emljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
Tabela 12: Značilnosti papirnih in spletnih anket
DEJAVNIK ANKETA PREKO ANKETA PREKO ANKETA PREKO OSEBNA
MERJENJA POŠTE SPLETA TELEFONA ANKETA
VELIKA ZMERNA VELIKA MAJHNA
Pokritost MAJHNA
MAJHNA DO VELIKA VELIKA VELIKA
Kontrola zbiranja MAJHNA MAJHNA
anket VELIKA ZMERNA DO ZMERNA
MAJHNA ZMERNA ZMERNA
Stopnja odzivnosti VELIK ZMERNA DO VELIKA DO VELIKA
NIZKO DO VELIKA ZMERNA
Fleksibilnost ZMERNA ZMERNA
zbiranja podatkov ZAHTEVNA DO VELIKA VELIK VELIK
NIZKO
Pravilnost VELIKA SREDNJE
kontaktov DO VELIKO ZAHTEVNA
Vložek dela MAJHEN ENOSTAVNA
Znanje za SREDNJE DO SREDNJE
oblikovanje DO VELIKO ZAHTEVNA
Priprava podatkov ENOSTAVNA
Vir: Deutskens, de Ruyter in Wetzels, 2006; Fricker et al. 2005; Coderre, Mathieu in St-Laurent 2004.
Stopnja odzivnosti potencialnih izprašancev preko spleta je lahko tudi nižja od sto-
pnje odzivnosti preko telefona (Fricker et al. 2005) oziroma osebnega kontakta (Heerweg
in Loosveldt 2008). V primerjavi s telefonsko raziskavo ima lahko spletna raziskava (Fricker
et al. 2005) manj nepodanih ali neodgovorjenih vprašanj in daje enotnejše odgovore na
vprašanja z več podobnimi izjavami v povratku (npr. večdimenzionalno vprašanje o stali-
ščih). Empirični podatki primerjave med spletnim in osebnim (ang. face to face) raziskova-
njem pa kažejo, da spletna anketa daje večjo stopnjo neuporabnih ali nedefiniranih odgovo-
rov (tj. »ne vem«, ang. »not applicable«) kot osebna anketa (Heerweg in Loosveldt 2008).
Glavni razlogi za večjo stopnjo povratka, ki je uporaben pri spletnih anketah, so v tem, da je
v spletno anketo možno vkomponirati opomnik za nerešena vprašanja. Razlogi za podob-
nejša vprašanja so v tem, da ima izpraševanec možnost primerjati trditve v povratku, in sle-
dnje vpliva na to, kako »podobne« odgovore bo dajal. Pri telefonskih anketah to seveda ni
možno. Spletne ankete so v teh pogledih podobne klasičnim tiskanim anketam, ki jih iz-
praševancem lahko ponujamo tudi osebno ali preko pametnih telefonov ali računalniških
postaj na različnih lokacijah. Po drugi strani pa si razlike med osebnim, telefonskim in sple-
tnim anketiranjem lahko razlagamo tudi s principi družbene všečnosti. Pritisk pričakovanj
po tem, da sodelujemo v anketi, je manjši pri anketi, kjer ni osebnega stika med izpraševal-
cem in izpraševancem. Osebno anketiranje ima večjo stopnjo vpliva in tudi vpliv razisko-
vanca na rezultate je večji (Krosnick 1999). Tudi večja stopnja neuporabnih povratkov pri
brezosebnem raziskovanju je lahko odraz osebnega ali fizičnega stika med izpraševalcem in
izprašancem. Pomemben dejavnik raznolikih odgovorov in pogosto vprašljive kakovosti
58
Tabela 12: Značilnosti papirnih in spletnih anket
DEJAVNIK ANKETA PREKO ANKETA PREKO ANKETA PREKO OSEBNA
MERJENJA POŠTE SPLETA TELEFONA ANKETA
VELIKA ZMERNA VELIKA MAJHNA
Pokritost MAJHNA
MAJHNA DO VELIKA VELIKA VELIKA
Kontrola zbiranja MAJHNA MAJHNA
anket VELIKA ZMERNA DO ZMERNA
MAJHNA ZMERNA ZMERNA
Stopnja odzivnosti VELIK ZMERNA DO VELIKA DO VELIKA
NIZKO DO VELIKA ZMERNA
Fleksibilnost ZMERNA ZMERNA
zbiranja podatkov ZAHTEVNA DO VELIKA VELIK VELIK
NIZKO
Pravilnost VELIKA SREDNJE
kontaktov DO VELIKO ZAHTEVNA
Vložek dela MAJHEN ENOSTAVNA
Znanje za SREDNJE DO SREDNJE
oblikovanje DO VELIKO ZAHTEVNA
Priprava podatkov ENOSTAVNA
Vir: Deutskens, de Ruyter in Wetzels, 2006; Fricker et al. 2005; Coderre, Mathieu in St-Laurent 2004.
Stopnja odzivnosti potencialnih izprašancev preko spleta je lahko tudi nižja od sto-
pnje odzivnosti preko telefona (Fricker et al. 2005) oziroma osebnega kontakta (Heerweg
in Loosveldt 2008). V primerjavi s telefonsko raziskavo ima lahko spletna raziskava (Fricker
et al. 2005) manj nepodanih ali neodgovorjenih vprašanj in daje enotnejše odgovore na
vprašanja z več podobnimi izjavami v povratku (npr. večdimenzionalno vprašanje o stali-
ščih). Empirični podatki primerjave med spletnim in osebnim (ang. face to face) raziskova-
njem pa kažejo, da spletna anketa daje večjo stopnjo neuporabnih ali nedefiniranih odgovo-
rov (tj. »ne vem«, ang. »not applicable«) kot osebna anketa (Heerweg in Loosveldt 2008).
Glavni razlogi za večjo stopnjo povratka, ki je uporaben pri spletnih anketah, so v tem, da je
v spletno anketo možno vkomponirati opomnik za nerešena vprašanja. Razlogi za podob-
nejša vprašanja so v tem, da ima izpraševanec možnost primerjati trditve v povratku, in sle-
dnje vpliva na to, kako »podobne« odgovore bo dajal. Pri telefonskih anketah to seveda ni
možno. Spletne ankete so v teh pogledih podobne klasičnim tiskanim anketam, ki jih iz-
praševancem lahko ponujamo tudi osebno ali preko pametnih telefonov ali računalniških
postaj na različnih lokacijah. Po drugi strani pa si razlike med osebnim, telefonskim in sple-
tnim anketiranjem lahko razlagamo tudi s principi družbene všečnosti. Pritisk pričakovanj
po tem, da sodelujemo v anketi, je manjši pri anketi, kjer ni osebnega stika med izpraševal-
cem in izpraševancem. Osebno anketiranje ima večjo stopnjo vpliva in tudi vpliv razisko-
vanca na rezultate je večji (Krosnick 1999). Tudi večja stopnja neuporabnih povratkov pri
brezosebnem raziskovanju je lahko odraz osebnega ali fizičnega stika med izpraševalcem in
izprašancem. Pomemben dejavnik raznolikih odgovorov in pogosto vprašljive kakovosti
58
