Page 60 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
remljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
– metoda več ocenjevalcev, kjer preverjamo stopnjo usklajenosti med dvema ali več oce-
njevalci.
Rossiter (2012) definira dve dimenziji zanesljivosti, ki ju mora upoštevati vsak razi-
skovalec:
– stabilnost ocene oziroma izbranih povratkov in
– natančnost ocene oziroma izbranih povratkov.
Stabilnost ocene se nanaša na podobne oziroma primerljive ocene (npr. povprečna
vrednost) ob ponovnem merjenju med enako skupino izpraševancev. Natančnost ocene pa
je v bistvu odraz kakovosti izbranih povratkov glede na vzorec izpraševancev, ki ga upora-
bljamo.
Veljavnost se nanaša na ustreznost merskega instrumenta v merjenju koncepta (Car-
mines in Zeller 1979). Preprosto povedano, veljavnost pomeni, da z merskim instrumen-
tom, torej poizvedbo in povratkom, merimo dejansko to, kar v raziskavi želimo izmeriti.
Raziskovalci pogosto merijo psihološke dejavnike vedenja (npr. stališča, vrednote, prepri-
čanja), vendar uporabljajo različne merske pristope, torej poizvedbe in povratke. V koli-
kor želimo zagotoviti veljavnost merjenja, morata poizvedba in povratek meriti točno tisti
koncept, ki ga preučujemo. Veljavnost je torej indikator, v veliki meri odvisen od definicije
koncepta, ki ga merimo, in raziskovalčeve sposobnosti tak koncept operacionalizirati s poi-
zvedbo in povratkom. Zdi se, da je problematika veljavnosti pomembna le pri merjenju ab-
straktnih družboslovnih pojmov, ki pa so pogosto lahko le posledica ali/in vzrok vedenja.
Vedenje namreč ni abstraktni pojem (npr. uporaba avtomobila za pot v destinacijo in na-
zaj), kar pa ne drži za razloge, zaradi katerih posameznik udejanja določeno vedenje (npr.
strah pred letenjem). Ker pa lahko tudi dejansko vedenje merimo na več načinov, je torej
vprašanje veljavnosti pomembno tudi pri tem.
Veljavnost merjenja se ne nanaša le na instrument, s katerim merimo, pač pa tudi na
namen merjenja (Carmines in Zeller 1979). V literaturi obstajajo številni zanesljivi merski
instrumenti, ki pa nujno ne dajejo enake stopnje veljavnosti v različnih kontekstih raziska-
ve. Na primer, obstajajo instrumenti za merjenje stališč ali prepričanj o rabi različnih prevo-
znih sredstev na splošno, pogosto pa raziskovalci tak merski instrument uporabljajo tudi za
merjenje stališč oziroma prepričanj o rabi prevoznega sredstva v kontekstu počitnic. Veljav-
nost rezultatov merjenja stališč ali prepričanj v takem primeru je vprašljiva, saj gre za raz-
lična konteksta merjenja.
Medtem ko obstajajo številne dimenzije veljavnosti, Rossiter (2012) izpostavlja, da je
najrelevantnejša le vsebinska veljavnost (ang. content validity). Vsebinska veljavnost se na-
naša na vprašanje, kako dobro oziroma resnično poizvedba in povratek merita konstrukt,
ki ga želimo izmeriti. Raziskovalec lahko visoko stopnjo vsebinske veljavnosti doseže tako,
da v proces oblikovanja merskega instrumenta vključi izpraševance in s pomočjo odprtih
vprašanj od njih izve pomembne atribute ter lastnosti atributov, ki jih nato vključi v merski
instrument. Pri tem je zelo pomembno, da v proces identifikacije atributov in njihovih la-
stnosti vključi tiste izpraševance, ki bodo sodelovali v raziskavi. Torej, če se raziskava nana-
ša na turiste, naj v procesu priprave sodelujejo turisti, če se raziskava nanaša na managerje v
turizmu, naj sodelujejo managerji, in če na študente, naj sodelujejo študenti. Zelo pogosto
se prav pri preučevanju vedenja turistov kot izpraševance pri oblikovanju merskega instru-
60
– metoda več ocenjevalcev, kjer preverjamo stopnjo usklajenosti med dvema ali več oce-
njevalci.
Rossiter (2012) definira dve dimenziji zanesljivosti, ki ju mora upoštevati vsak razi-
skovalec:
– stabilnost ocene oziroma izbranih povratkov in
– natančnost ocene oziroma izbranih povratkov.
Stabilnost ocene se nanaša na podobne oziroma primerljive ocene (npr. povprečna
vrednost) ob ponovnem merjenju med enako skupino izpraševancev. Natančnost ocene pa
je v bistvu odraz kakovosti izbranih povratkov glede na vzorec izpraševancev, ki ga upora-
bljamo.
Veljavnost se nanaša na ustreznost merskega instrumenta v merjenju koncepta (Car-
mines in Zeller 1979). Preprosto povedano, veljavnost pomeni, da z merskim instrumen-
tom, torej poizvedbo in povratkom, merimo dejansko to, kar v raziskavi želimo izmeriti.
Raziskovalci pogosto merijo psihološke dejavnike vedenja (npr. stališča, vrednote, prepri-
čanja), vendar uporabljajo različne merske pristope, torej poizvedbe in povratke. V koli-
kor želimo zagotoviti veljavnost merjenja, morata poizvedba in povratek meriti točno tisti
koncept, ki ga preučujemo. Veljavnost je torej indikator, v veliki meri odvisen od definicije
koncepta, ki ga merimo, in raziskovalčeve sposobnosti tak koncept operacionalizirati s poi-
zvedbo in povratkom. Zdi se, da je problematika veljavnosti pomembna le pri merjenju ab-
straktnih družboslovnih pojmov, ki pa so pogosto lahko le posledica ali/in vzrok vedenja.
Vedenje namreč ni abstraktni pojem (npr. uporaba avtomobila za pot v destinacijo in na-
zaj), kar pa ne drži za razloge, zaradi katerih posameznik udejanja določeno vedenje (npr.
strah pred letenjem). Ker pa lahko tudi dejansko vedenje merimo na več načinov, je torej
vprašanje veljavnosti pomembno tudi pri tem.
Veljavnost merjenja se ne nanaša le na instrument, s katerim merimo, pač pa tudi na
namen merjenja (Carmines in Zeller 1979). V literaturi obstajajo številni zanesljivi merski
instrumenti, ki pa nujno ne dajejo enake stopnje veljavnosti v različnih kontekstih raziska-
ve. Na primer, obstajajo instrumenti za merjenje stališč ali prepričanj o rabi različnih prevo-
znih sredstev na splošno, pogosto pa raziskovalci tak merski instrument uporabljajo tudi za
merjenje stališč oziroma prepričanj o rabi prevoznega sredstva v kontekstu počitnic. Veljav-
nost rezultatov merjenja stališč ali prepričanj v takem primeru je vprašljiva, saj gre za raz-
lična konteksta merjenja.
Medtem ko obstajajo številne dimenzije veljavnosti, Rossiter (2012) izpostavlja, da je
najrelevantnejša le vsebinska veljavnost (ang. content validity). Vsebinska veljavnost se na-
naša na vprašanje, kako dobro oziroma resnično poizvedba in povratek merita konstrukt,
ki ga želimo izmeriti. Raziskovalec lahko visoko stopnjo vsebinske veljavnosti doseže tako,
da v proces oblikovanja merskega instrumenta vključi izpraševance in s pomočjo odprtih
vprašanj od njih izve pomembne atribute ter lastnosti atributov, ki jih nato vključi v merski
instrument. Pri tem je zelo pomembno, da v proces identifikacije atributov in njihovih la-
stnosti vključi tiste izpraševance, ki bodo sodelovali v raziskavi. Torej, če se raziskava nana-
ša na turiste, naj v procesu priprave sodelujejo turisti, če se raziskava nanaša na managerje v
turizmu, naj sodelujejo managerji, in če na študente, naj sodelujejo študenti. Zelo pogosto
se prav pri preučevanju vedenja turistov kot izpraševance pri oblikovanju merskega instru-
60
