Page 64 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 64
remljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
bran vzorec šestih držav, in sicer tistih, ki tvorijo 12 turistično najkonkurenčnejših držav
na svetu (WEF 2016). Pri tem izpuščamo države, ki svoje podatke objavljajo pretežno v na-
cionalnem jeziku (npr. Francija, Italija), kar omogoča celovitost in primerljivost pregleda
merjenja pri vseh opazovanih državah. Zgodi se namreč lahko, da imajo posamezne drža-
ve (npr. Italija) večino raziskav objavljenih le v nacionalnem jeziku (npr Italija, Španija), pri
analizi pa jezik predstavlja oviro za pridobivanje in analizo podatkov. Podatke o merjenju
iščemo preko načrtno izbranih baz oziroma ponudnikov podatkov (npr. za turizem pristoj-
na vladna telesa oziroma organizacije, statistični uradi, turistične organizacije). Hkrati pa
preko spletnega brskalnika Google iščemo dokaze o razpoložljivih študijah drugih ponu-
dnikov oziroma baz znotraj posamezne države. Pri tem si pomagamo s ključnim besednim
nizom »tourism, ime države, survey, statistics«.
Pregled obstoječih praks na področju merjenja turistov ima več omejitev. Največja je
seveda velikost vzorca opazovanih držav, a skladno z namenom te monografije, to ni ključ-
nega pomena. Namen publikacije je le prikazati metodološko ustrezne načine merjenja ve-
denja turistov in nekatere primere merjenja vedenja v praksi. Izbor opazovanih držav je
objektiven ob predpostavki, da bi najbolj konkurenčne države morale imeti vzpostavljen
ustrezen način merjenja vedenja turistov. Izbor sedmih držav za analizo pa zagotavlja obseg
pristopov, k merjenju vedenja turistov, ki omogočajo osnovni vpogled v obstoječe prakse na
področju spremljanja vedenja turistov. V prihodnje bi veljalo izvesti poglobljeno primerjal-
no študijo na večjem vzorcu držav, z uporabo ustreznih kvalitativnih metod primerjave pri-
stopov, merskih orodij, vira podatkov, pogostosti, uporabne vrednosti in drugih dejavnikov
procesa merjenja vedenja turistov ter njihove implementacije v prakso. Projekt, v okviru ka-
terega nastaja ta publikacija, tega ne predvideva in ne omogoča.
Tabela 13 prikazuje nekatere osnovne indikatorje razvoja turizma opazovanih držav.
Kot zapisano, so države izbrane načrtno, upoštevajoč stopnjo razvitosti turizma. Slovenijo
kot državo zanimanja vključujemo zaradi neposredne povezanosti s projektom CRP »Pro-
gram celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu 2015–2017«, katerega del rezultatov je
tudi pričujoča monografska publikacija. Hrvaško pa vključujemo zaradi neposredne bli-
žine Sloveniji in soodvisnosti s Slovenijo tako na področju emitivnega kot tudi receptivne-
ga turizma.
V drugem delu empiričnega dela preverjamo in prikazujemo pristope k merjenju ve-
denja turistov v Sloveniji. Upoštevajoč dejstvo, da avtorji delujemo pretežno v Sloveniji,
smo k analizi razpoložljivih podatkov o vedenju turistov pristopili načrtno in razpoložlji-
ve podatke preverili pri vseh v Sloveniji pristojnih inštitucijah za merjenje družboslovnih
pojavov, specifično turizma (tj. Statistični urad RS in Slovenska turistična organizacija). V
pregled merskih pristopov v Sloveniji pa dodajamo tudi vse sekundarne raziskave, ki jih na-
vajata SURS in STO. Metodologija analize podatkov v Sloveniji je enaka metodologiji ana-
lize podatkov v drugih državah.
Kot zadnje pa v empiričnem delu prikazujemo tudi pristope k merjenju vedenja turi-
stov, ki so na voljo preko mednarodnih baz o vedenju turistov. Preverjamo le baze mednaro-
dno najvplivnejših organizacij na področju turizma. Metodologija analize podatkov v teh
bazah je enaka metodologiji analize podatkov v Sloveniji in drugih tujih državah.
64
bran vzorec šestih držav, in sicer tistih, ki tvorijo 12 turistično najkonkurenčnejših držav
na svetu (WEF 2016). Pri tem izpuščamo države, ki svoje podatke objavljajo pretežno v na-
cionalnem jeziku (npr. Francija, Italija), kar omogoča celovitost in primerljivost pregleda
merjenja pri vseh opazovanih državah. Zgodi se namreč lahko, da imajo posamezne drža-
ve (npr. Italija) večino raziskav objavljenih le v nacionalnem jeziku (npr Italija, Španija), pri
analizi pa jezik predstavlja oviro za pridobivanje in analizo podatkov. Podatke o merjenju
iščemo preko načrtno izbranih baz oziroma ponudnikov podatkov (npr. za turizem pristoj-
na vladna telesa oziroma organizacije, statistični uradi, turistične organizacije). Hkrati pa
preko spletnega brskalnika Google iščemo dokaze o razpoložljivih študijah drugih ponu-
dnikov oziroma baz znotraj posamezne države. Pri tem si pomagamo s ključnim besednim
nizom »tourism, ime države, survey, statistics«.
Pregled obstoječih praks na področju merjenja turistov ima več omejitev. Največja je
seveda velikost vzorca opazovanih držav, a skladno z namenom te monografije, to ni ključ-
nega pomena. Namen publikacije je le prikazati metodološko ustrezne načine merjenja ve-
denja turistov in nekatere primere merjenja vedenja v praksi. Izbor opazovanih držav je
objektiven ob predpostavki, da bi najbolj konkurenčne države morale imeti vzpostavljen
ustrezen način merjenja vedenja turistov. Izbor sedmih držav za analizo pa zagotavlja obseg
pristopov, k merjenju vedenja turistov, ki omogočajo osnovni vpogled v obstoječe prakse na
področju spremljanja vedenja turistov. V prihodnje bi veljalo izvesti poglobljeno primerjal-
no študijo na večjem vzorcu držav, z uporabo ustreznih kvalitativnih metod primerjave pri-
stopov, merskih orodij, vira podatkov, pogostosti, uporabne vrednosti in drugih dejavnikov
procesa merjenja vedenja turistov ter njihove implementacije v prakso. Projekt, v okviru ka-
terega nastaja ta publikacija, tega ne predvideva in ne omogoča.
Tabela 13 prikazuje nekatere osnovne indikatorje razvoja turizma opazovanih držav.
Kot zapisano, so države izbrane načrtno, upoštevajoč stopnjo razvitosti turizma. Slovenijo
kot državo zanimanja vključujemo zaradi neposredne povezanosti s projektom CRP »Pro-
gram celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu 2015–2017«, katerega del rezultatov je
tudi pričujoča monografska publikacija. Hrvaško pa vključujemo zaradi neposredne bli-
žine Sloveniji in soodvisnosti s Slovenijo tako na področju emitivnega kot tudi receptivne-
ga turizma.
V drugem delu empiričnega dela preverjamo in prikazujemo pristope k merjenju ve-
denja turistov v Sloveniji. Upoštevajoč dejstvo, da avtorji delujemo pretežno v Sloveniji,
smo k analizi razpoložljivih podatkov o vedenju turistov pristopili načrtno in razpoložlji-
ve podatke preverili pri vseh v Sloveniji pristojnih inštitucijah za merjenje družboslovnih
pojavov, specifično turizma (tj. Statistični urad RS in Slovenska turistična organizacija). V
pregled merskih pristopov v Sloveniji pa dodajamo tudi vse sekundarne raziskave, ki jih na-
vajata SURS in STO. Metodologija analize podatkov v Sloveniji je enaka metodologiji ana-
lize podatkov v drugih državah.
Kot zadnje pa v empiričnem delu prikazujemo tudi pristope k merjenju vedenja turi-
stov, ki so na voljo preko mednarodnih baz o vedenju turistov. Preverjamo le baze mednaro-
dno najvplivnejših organizacij na področju turizma. Metodologija analize podatkov v teh
bazah je enaka metodologiji analize podatkov v Sloveniji in drugih tujih državah.
64
