Page 37 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, Boštjan Žvanut, eds. 2017. Zdravje delovno aktivne populacije ▪︎ Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 37
for the organization. It can contribute to better health, better relationships, 4. znanstvena in strokovna konferenca z mednarodno udeležbo 35
overcoming obstacles in the workplace, higher productivity and lower absen-
teeism. Leaders must take care of job satisfaction, well-being and health for all
employees, because only in that way they can achieve goals and contribute to
the greater motivation and efficiency.
Key words: nursing, job satisfaction, mental health, quality

Dejavniki tveganja za razvoj poporodne depresije
The risk factors for development of Postpartum depression

Štefica Mikšić
Faculty of Medicine, Josip Juraj Strossmayer University of Osijek,
Cara Hadrijana 10E, Croatia
steficamiksic@gmail.com

Izhodišča: Cilj raziskave je bil preučiti dejavnike tveganja za razvoj poporo-
dne depresije. Metoda: Študija je bila izvedena s pomočjo anonimne ankete pri
nosečnicah v obdobju od 28. do 40. tedna nosečnosti. Za prepoznavo nosečnic,
ki imajo povečano tveganje za razvoj poporodne depresije je bila uporablje-
na Edinburška lestvica poporodne depresije (EPDS). Rezultati: Anketiranke, ki
so po Edinburškem lestvici poporodne depresije dosegle rezultat >12, so bile
uvrščene med kandidatke s povečanim tveganjem za razvoj poporodne depre-
sije. Največje tveganje za razvoj poporodne depresije predstavljajo način poro-
da, starost nosečnice in obporodne depresije, ki so zaradi tega tudi pomembni
napovedniki razvoja poporodne depresije. Zaključek: Tveganje za razvoj popo-
rodne depresije ni dovolj raziskano v naši državi, zato bi bilo dobro, če bi se v
okviru ginekološko-porodniške obravnave izvajalo presejanje za poporodno
depresijo, kot to priporoča Ameriško združenje porodničarjev in ginekologov
(ACOG).
Ključne besede: nosečnost, poporodna depresija, dejavniki tveganja
Introduction: The aim of the study was to examine the risk factors for devel-
opment of postpartum depression. Methods: The study was conducted as an
anonymous survey in pregnant women from the 28th to 40th week of preg-
nancy. Edinburgh postpartum depression scale (EPDS) was used in the study
to identify pregnant women who have an enhanced risk of developing the post-
partum depression. Results: The respondents who scored >12 on Edinburgh
scale had an increased risk of developing the postpartum depression. The big-
gest risk for developing postpartum depression has a way of birth, maternal
age and perinatal depression which is a significant predictor for the develop-
ment of postpartum depression. Conclusion: The risk of developing postpar-
tum depression has not been studied sufficiently in our country and it would
be good to make a screening for postpartum depression in gynecological sur-
geries as recommended by the American College of Obstetricians and Gyne-
cologists (ACOG).
Key words: pregnancy, postpartum depression, risk factors
   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42