Page 41 - Uran Maravić, Maja. 2017. Ocenjevanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
ak kakovosti in standardi za turistične proizvode
Kuhelj (2009, 49) pravi, da višja kakovost proizvodov in storitev navadno ni končni cilj or-
ganizacij. Kakovost je dejansko bolj sredstvo za doseganje končnih ciljev organizacije, kot
so doseganje večjega dobička, cenovna konkurenčnost, povečevanje prodaje in tržnega de-
leža ter ugled organizacije in njegovih tržnih znamk. V ta namen, pravi Kuhelj, so bili raz-
viti sistemi managementa kakovosti. V svetu obstaja vrsta takšnih sistemov ter njihovih iz-
peljank, kot so MBNQA, EFQM, Priznanje RS za poslovno odličnost, ISO-standardi, Six
sigma, 20 ključev in drugi.
Aličeva (2003, 47) pravi, da so se kot nadgradnja standardov ali pa kot samostojen pri-
stop k zagotavljanju večje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja uvedli nekateri samooce-
nitveni modeli, kot so model poslovne odličnosti, model 20 ključev, model Six sigma. Pravi,
da se za enega od teh pristopov odloči večina organizacij, ki že ima uveden standard kako-
vosti ISO 9001 in/ali ISO 14001. Posebej poudarja, da nekateri od teh modelov najboljšim
organizacijam d, da na podlagi medsebojne primerjave pridobijo javno priznanje za svoje
kakovostno delo.
Ravno v razlagi Kuhljeve tiči problem neučinkovitosti generičnih nagrad in certifika-
tov za kakovost, saj v turizmu zagovarjamo, da šteje samo tista kakovost, ki jo lahko zazna
gost v končnem proizvodu in storitvi. Zgodovina poskusov vpeljave generičnih nagrad ka-
kovosti v turizem sega v obdobje 2002–2006, ko je bil v slovenski strategiji turizma med 70
ukrepi naveden tudi ukrep Priznanje RS za poslovno odličnost v turizmu. Ta je tudi doži-
vel implementacijo v pilotnem projektu, a je kasneje iniciativa zamrla.
Tudi Program za vzpostavitev celovitega sistema razvoja kakovosti storitev v turistič-
nih podjetjih v Sloveniji (avtorica Uran Maravićeva ga poimenuje HSKS – hotelski sistem
kakovosti storitev) predvideva vpeljavo nagrade za kakovost. V zadnji fazi HSKS govori o
uporabnosti merjenja rezultatov implementacije kakovosti v organizaciji. Rezultati notra-
nje evalvacije se lahko uporabijo za zunanjo evalvacijo. Rezultati lahko služijo samim orga-
nizacijam za primerjavo (benchmarking) kakor tudi nacionalnim združenjem in/ali dru-
gim za podeljevanje Slovenske nagrade za kakovost v turizmu, katere uvedbo predvideva
Program celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu Ministrstva za gospodarstvo iz leta
41
Kuhelj (2009, 49) pravi, da višja kakovost proizvodov in storitev navadno ni končni cilj or-
ganizacij. Kakovost je dejansko bolj sredstvo za doseganje končnih ciljev organizacije, kot
so doseganje večjega dobička, cenovna konkurenčnost, povečevanje prodaje in tržnega de-
leža ter ugled organizacije in njegovih tržnih znamk. V ta namen, pravi Kuhelj, so bili raz-
viti sistemi managementa kakovosti. V svetu obstaja vrsta takšnih sistemov ter njihovih iz-
peljank, kot so MBNQA, EFQM, Priznanje RS za poslovno odličnost, ISO-standardi, Six
sigma, 20 ključev in drugi.
Aličeva (2003, 47) pravi, da so se kot nadgradnja standardov ali pa kot samostojen pri-
stop k zagotavljanju večje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja uvedli nekateri samooce-
nitveni modeli, kot so model poslovne odličnosti, model 20 ključev, model Six sigma. Pravi,
da se za enega od teh pristopov odloči večina organizacij, ki že ima uveden standard kako-
vosti ISO 9001 in/ali ISO 14001. Posebej poudarja, da nekateri od teh modelov najboljšim
organizacijam d, da na podlagi medsebojne primerjave pridobijo javno priznanje za svoje
kakovostno delo.
Ravno v razlagi Kuhljeve tiči problem neučinkovitosti generičnih nagrad in certifika-
tov za kakovost, saj v turizmu zagovarjamo, da šteje samo tista kakovost, ki jo lahko zazna
gost v končnem proizvodu in storitvi. Zgodovina poskusov vpeljave generičnih nagrad ka-
kovosti v turizem sega v obdobje 2002–2006, ko je bil v slovenski strategiji turizma med 70
ukrepi naveden tudi ukrep Priznanje RS za poslovno odličnost v turizmu. Ta je tudi doži-
vel implementacijo v pilotnem projektu, a je kasneje iniciativa zamrla.
Tudi Program za vzpostavitev celovitega sistema razvoja kakovosti storitev v turistič-
nih podjetjih v Sloveniji (avtorica Uran Maravićeva ga poimenuje HSKS – hotelski sistem
kakovosti storitev) predvideva vpeljavo nagrade za kakovost. V zadnji fazi HSKS govori o
uporabnosti merjenja rezultatov implementacije kakovosti v organizaciji. Rezultati notra-
nje evalvacije se lahko uporabijo za zunanjo evalvacijo. Rezultati lahko služijo samim orga-
nizacijam za primerjavo (benchmarking) kakor tudi nacionalnim združenjem in/ali dru-
gim za podeljevanje Slovenske nagrade za kakovost v turizmu, katere uvedbo predvideva
Program celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu Ministrstva za gospodarstvo iz leta
41
