Page 50 - Uran Maravić, Maja. 2017. Ocenjevanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
ocenjeva nje k akovosti v gostinst v u
Irski primer smo izpostavili, ker se že dolga leta trži njihov znak kakovosti, ki pa je
dejansko zgolj sistem kategorizacije in ne nek dodaten znak kakovosti. Tudi novozelandski
sistem je v svoji osnovi naprej sistem kategorizacije, ki so mu dodali še tri kategorije – za te-
matske turistične proizvode, transport ter za okoljske dosežke.
Malta ima evropski sistem kategorizacije Hotelstars, zato svoje znake kakovosti
usmerja na področja, za katera meni, da tujci nimajo dovolj informacij o njihovi kakovosti.
Švicarski sistem je bolj usmerjen v procese (pridobivanja splošnih standardov kakovosti),
kar pa ni v skladu z doktrino, da je treba v središče postaviti kakovost proizvodov in ne pro-
cesov. Res pa je, da je kakovost v Švici na visokem nivoju in da je smiselno, da kakovost oce-
njujejo na ta način, ker imajo interne standarde zagotovljeea skozi konkurenčni boj na trgu.
S svojo celovitostjo navdušujeta švicarski in novozelandski sistem – torej da imajo
podjetja jasne koristi, zakaj prevzeti sistem kakovosti in da jim organizacija nudi vso pod-
poro pri implementaciji. Prav tako je navdušujoče, da se izpostavlja pomen povratne infor-
macije, ki jo podjetje dobi od strokovnjaka, ki ocenjuje, in jo lahko uporabi za svojo rast in
razvoj.
Če povzamemo, različne države uporabljajo različne pristope, kako za različne turi-
stične proizvode oblikovati znake in standarde kakovosti. Glede na predstavljene primere
lahko rečemo, da to države storijo glede na razvojno stopnjo svojo ponudbe.
50
Irski primer smo izpostavili, ker se že dolga leta trži njihov znak kakovosti, ki pa je
dejansko zgolj sistem kategorizacije in ne nek dodaten znak kakovosti. Tudi novozelandski
sistem je v svoji osnovi naprej sistem kategorizacije, ki so mu dodali še tri kategorije – za te-
matske turistične proizvode, transport ter za okoljske dosežke.
Malta ima evropski sistem kategorizacije Hotelstars, zato svoje znake kakovosti
usmerja na področja, za katera meni, da tujci nimajo dovolj informacij o njihovi kakovosti.
Švicarski sistem je bolj usmerjen v procese (pridobivanja splošnih standardov kakovosti),
kar pa ni v skladu z doktrino, da je treba v središče postaviti kakovost proizvodov in ne pro-
cesov. Res pa je, da je kakovost v Švici na visokem nivoju in da je smiselno, da kakovost oce-
njujejo na ta način, ker imajo interne standarde zagotovljeea skozi konkurenčni boj na trgu.
S svojo celovitostjo navdušujeta švicarski in novozelandski sistem – torej da imajo
podjetja jasne koristi, zakaj prevzeti sistem kakovosti in da jim organizacija nudi vso pod-
poro pri implementaciji. Prav tako je navdušujoče, da se izpostavlja pomen povratne infor-
macije, ki jo podjetje dobi od strokovnjaka, ki ocenjuje, in jo lahko uporabi za svojo rast in
razvoj.
Če povzamemo, različne države uporabljajo različne pristope, kako za različne turi-
stične proizvode oblikovati znake in standarde kakovosti. Glede na predstavljene primere
lahko rečemo, da to države storijo glede na razvojno stopnjo svojo ponudbe.
50
