Page 28 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 28
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
stva. Poleg obnove oziroma vzpostavitve srednjih šol je to pomenilo zmanj-
šanje in odpravljanje vpliva, ki ga je imel na šolstvo PNOO. Predstavniki
politične emigracije so bili pristojni za zaposlovalno in habilitacijsko kad-
rovsko politiko, pripravo učbenikov namesto tistih, uvoženih iz Slovenije,
in sestavo učnih načrtov. Pri tem so si prizadevali za odpravljanje vplivov
komunizma ter odstranjevanje nezanesljivega ali nasprotno mislečega uč-
nega kadra. Ker je ta politika naletela na proteste javnega mnenja, PNOO,
italijanskega šolskega vodstva in samih svetovnonazorsko bližjih sloven-
skih šolnikov (ti so zahtevali prednost zaposlovanja domačega kadra pred
tistim iz emigrantskih vrst), je ZVU odstranila politično najbolj ekstremi-
stične elemente iz desnega in levega tabora. Po drugi strani je pri uvelja-
vljanju slovenskega šolstva prihajalo do sodelovanja med nasprotujočima si
ideološkima taboroma, ki sta imela na tem področju skupnega nasprotnika
v italijanskem nacionalizmu (Volk 1998, 91–92).
Politični emigranti so bili pomemben politični dejavnik tudi na po-
dročju medijev. V letih 1945–47 jih je ZVU zaposlila v uredništvu Glasa za-
veznikov, nato pa na radiu, ki je bil ravno tako podrejen politični liniji za-
veznikov in je bil glasnik protikomunistične propagande. Radio, ki so ga
ustanovile partizanske oblasti za časa svoje uprave, je do leta 1946 imel tudi
uslužbence iz vrst SIAU, do leta 1949 pa je v kulturnem programu sodelo-
val tudi z Radiom Slovenija. Nato se je zaradi vse ostrejših stališč sodelova-
nje prekinilo, leta 1955 pa je radio prešel pod italijansko nacionalno radio-
televizijo. Od petdesetih letih mu je vsebinsko in politično usmeritev dajala
politična emigracija. Z odhodom dela beguncev se je začelo obnavljati so-
delovanje z radijsko hišo v Sloveniji. Kader iz vrst politične emigracije, ki
se je za stalno naselil na Tržaškem, pa je ohranil pomembno vlogo in ključ-
no prispeval k razvoju radia kot ene izmed vodilnih zamejskih informa-
tivnih in kulturnih ustanov. Politični emigranti so dali svoj prispevek tudi
zamejskemu antikomunističnemu tisku. Objavljali so v Katoliškem glasu
in Demokraciji, kjer so zastopali linijo predvojnega katoliškega tabora v
Sloveniji. Zelo aktivno so sodelovali tudi pri časopisju in publicističnih po-
budah slovenske politične emigracije po svetu (Volk 1998, 93).
4. »Avstralski val« in druga izseljevanja v tujino
Današnji slovenski zamejski prostor v Italiji je bil v nemirnem in negoto-
vem času nastajanja povojne razmejitve priča tudi procesom izseljevanja
avtohtonega prebivalstva v tujino. Tudi temu izseljevanju so botrovali po-
litični in družbenoekonomski dejavniki in ga je treba razbirati v kontekstu
26
stva. Poleg obnove oziroma vzpostavitve srednjih šol je to pomenilo zmanj-
šanje in odpravljanje vpliva, ki ga je imel na šolstvo PNOO. Predstavniki
politične emigracije so bili pristojni za zaposlovalno in habilitacijsko kad-
rovsko politiko, pripravo učbenikov namesto tistih, uvoženih iz Slovenije,
in sestavo učnih načrtov. Pri tem so si prizadevali za odpravljanje vplivov
komunizma ter odstranjevanje nezanesljivega ali nasprotno mislečega uč-
nega kadra. Ker je ta politika naletela na proteste javnega mnenja, PNOO,
italijanskega šolskega vodstva in samih svetovnonazorsko bližjih sloven-
skih šolnikov (ti so zahtevali prednost zaposlovanja domačega kadra pred
tistim iz emigrantskih vrst), je ZVU odstranila politično najbolj ekstremi-
stične elemente iz desnega in levega tabora. Po drugi strani je pri uvelja-
vljanju slovenskega šolstva prihajalo do sodelovanja med nasprotujočima si
ideološkima taboroma, ki sta imela na tem področju skupnega nasprotnika
v italijanskem nacionalizmu (Volk 1998, 91–92).
Politični emigranti so bili pomemben politični dejavnik tudi na po-
dročju medijev. V letih 1945–47 jih je ZVU zaposlila v uredništvu Glasa za-
veznikov, nato pa na radiu, ki je bil ravno tako podrejen politični liniji za-
veznikov in je bil glasnik protikomunistične propagande. Radio, ki so ga
ustanovile partizanske oblasti za časa svoje uprave, je do leta 1946 imel tudi
uslužbence iz vrst SIAU, do leta 1949 pa je v kulturnem programu sodelo-
val tudi z Radiom Slovenija. Nato se je zaradi vse ostrejših stališč sodelova-
nje prekinilo, leta 1955 pa je radio prešel pod italijansko nacionalno radio-
televizijo. Od petdesetih letih mu je vsebinsko in politično usmeritev dajala
politična emigracija. Z odhodom dela beguncev se je začelo obnavljati so-
delovanje z radijsko hišo v Sloveniji. Kader iz vrst politične emigracije, ki
se je za stalno naselil na Tržaškem, pa je ohranil pomembno vlogo in ključ-
no prispeval k razvoju radia kot ene izmed vodilnih zamejskih informa-
tivnih in kulturnih ustanov. Politični emigranti so dali svoj prispevek tudi
zamejskemu antikomunističnemu tisku. Objavljali so v Katoliškem glasu
in Demokraciji, kjer so zastopali linijo predvojnega katoliškega tabora v
Sloveniji. Zelo aktivno so sodelovali tudi pri časopisju in publicističnih po-
budah slovenske politične emigracije po svetu (Volk 1998, 93).
4. »Avstralski val« in druga izseljevanja v tujino
Današnji slovenski zamejski prostor v Italiji je bil v nemirnem in negoto-
vem času nastajanja povojne razmejitve priča tudi procesom izseljevanja
avtohtonega prebivalstva v tujino. Tudi temu izseljevanju so botrovali po-
litični in družbenoekonomski dejavniki in ga je treba razbirati v kontekstu
26
