Page 34 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
membna komponenta gospodarskega sistema že v novem veku (Fornasin
1998; Beguš 2015, 167–73), v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa so se močno
razširile tudi med kmečko prebivalstvo nižinske Furlanije. Do prve sve-
tovne vojne so bila ta gibanja večinoma sezonska ali kratkodobna in niso
imela negativnih demografskih posledic. Zahvaljujoč »izseljenski ekono-
miji«, ki je prispevala vse večje deleže dohodka, je prebivalstvo narašča-
lo. Po vojni pa se je zaradi nove politične geografije in migracijskih politik,
ki so sezonski delovni migraciji otežile dostop do tradicionalnih ciljev na
ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, slika spremenila. Migracijska gi-
banja so se obrnila proti drugim državam in v notranjost Italije ter zače-
la prehajati od začasnih oblik k stalnemu naseljevanju v mestih in nižinski
gospodarskih središčih. S tem se je začela depopulacija hribovitih območij
(Spopolamento 1938).
V Reziji, kjer je bil pojav izrazitejši, je število rezidenčnega prebivalstva
do srede tridesetih let padlo za 45 %. V Nadiških dolinah je bilo odseljeva-
nje manj številno, prebivalstvo je upadlo za 13 %. Kriza pa se je poglobila od
petdesetih let dalje (tabela 2 in graf 1). V obdobju 1951–1981 je število rezi-
janskega in nadiškega prebivalstva upadlo za več kot polovico. Posebno kri-
tična so bila šestdeseta leta, ko se je v Reziji prebivalstvo zmanjšalo za 36 %,
v Nadiških dolinah pa za 32 %. Tolikšnemu demografskemu nazadovanju
je v prvi fazi botrovalo množično odhajanje v iskanju zaslužka in sodobne-
ga življenjskega standarda, v drugi pa, kot posledica izseljevanja, zmanjša-
na reproduktivna vitalnost in vse večja ostarelost prebivalstva (Stranj 1982,
133; Clavora in Ruttar 1990, 58–70; Kalc in Kodrič 1992, 206).
Tabela 1. Gibanje števila prebivalstva v občinah Nadiških dolin v letih 1921–1990
Leto 1921 1931 1936 1951 1961 1971 1981 1990
Prebivalcev 17.640 16.358 15.397 16.195 14.293 9.649 8.051 7.247
Indeks rasti
100 93 87 92 81 55 46 41
Vir: Clavora in Ruttar 1990, 59.
Izseljevanje je izviralo iz težkega stanja povojne italijanske ekono-
mije, ki je bilo v marginalnih hribovitih območjih posebno poudarjeno.
Depopulacija je zajela hribovita območja celega alpskega loka, vendar je
bil upad prebivalstva v furlanskem hribovju manj poudarjen kot v Beneški
Sloveniji, saj je znašal 38 %. V Beneški Sloveniji in Reziji so na obseg depo-
pulacije vplivali tudi politični vzroki, povezani s slovenskim etničnim zna-
32
membna komponenta gospodarskega sistema že v novem veku (Fornasin
1998; Beguš 2015, 167–73), v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa so se močno
razširile tudi med kmečko prebivalstvo nižinske Furlanije. Do prve sve-
tovne vojne so bila ta gibanja večinoma sezonska ali kratkodobna in niso
imela negativnih demografskih posledic. Zahvaljujoč »izseljenski ekono-
miji«, ki je prispevala vse večje deleže dohodka, je prebivalstvo narašča-
lo. Po vojni pa se je zaradi nove politične geografije in migracijskih politik,
ki so sezonski delovni migraciji otežile dostop do tradicionalnih ciljev na
ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, slika spremenila. Migracijska gi-
banja so se obrnila proti drugim državam in v notranjost Italije ter zače-
la prehajati od začasnih oblik k stalnemu naseljevanju v mestih in nižinski
gospodarskih središčih. S tem se je začela depopulacija hribovitih območij
(Spopolamento 1938).
V Reziji, kjer je bil pojav izrazitejši, je število rezidenčnega prebivalstva
do srede tridesetih let padlo za 45 %. V Nadiških dolinah je bilo odseljeva-
nje manj številno, prebivalstvo je upadlo za 13 %. Kriza pa se je poglobila od
petdesetih let dalje (tabela 2 in graf 1). V obdobju 1951–1981 je število rezi-
janskega in nadiškega prebivalstva upadlo za več kot polovico. Posebno kri-
tična so bila šestdeseta leta, ko se je v Reziji prebivalstvo zmanjšalo za 36 %,
v Nadiških dolinah pa za 32 %. Tolikšnemu demografskemu nazadovanju
je v prvi fazi botrovalo množično odhajanje v iskanju zaslužka in sodobne-
ga življenjskega standarda, v drugi pa, kot posledica izseljevanja, zmanjša-
na reproduktivna vitalnost in vse večja ostarelost prebivalstva (Stranj 1982,
133; Clavora in Ruttar 1990, 58–70; Kalc in Kodrič 1992, 206).
Tabela 1. Gibanje števila prebivalstva v občinah Nadiških dolin v letih 1921–1990
Leto 1921 1931 1936 1951 1961 1971 1981 1990
Prebivalcev 17.640 16.358 15.397 16.195 14.293 9.649 8.051 7.247
Indeks rasti
100 93 87 92 81 55 46 41
Vir: Clavora in Ruttar 1990, 59.
Izseljevanje je izviralo iz težkega stanja povojne italijanske ekono-
mije, ki je bilo v marginalnih hribovitih območjih posebno poudarjeno.
Depopulacija je zajela hribovita območja celega alpskega loka, vendar je
bil upad prebivalstva v furlanskem hribovju manj poudarjen kot v Beneški
Sloveniji, saj je znašal 38 %. V Beneški Sloveniji in Reziji so na obseg depo-
pulacije vplivali tudi politični vzroki, povezani s slovenskim etničnim zna-
32
