Page 145 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 145
Slovenski jezik 8
besedotvorje. Napisal je približno 30 knjig in številne jezikoslovne raz-
prave. Njegova osebna bibliografija obsega več kakor 1.200 enot, med
katerimi je vsaj 70 avtorskih in uredniških monografskih del. Njegova
akademska slovnica, ki je po prvi izdaji leta 1976 doživela več razšir-
jenih in dopolnjenih izdaj, sodi med temeljna dela slovenskega jeziko-
slovja 20. stoletja. Njegova pomembna dela so še Glasovna in naglasna
podoba slovenskega jezika, Nova slovenska skladnja, Portreti, razgle-
di in presoje, Družbenost slovenskega jezika, Besedjeslovne razprave in
številne druge razprave.
Glede na tako obsežno delo je bil doslej deležen presenetljivo malo
nagrad – pred 29 leti je dobil nagrado graške univerze, pred 27 leti pa
nagrado Kidričevega sklada in nagrado Mednarodnega društva za fo-
netične vede. Letošnja državna nagrada torej popravlja tudi to krivi-
co. Kot piše v obrazložitvi Zoisove nagrade, je akademik Toporišič po-
membno zaznamoval slovenski strokovni in širši kulturni prostor dru-
ge polovice 20. stoletja. Metodološke prvine njegove slovnice so skupaj s
strukturalno zasnovo njegovega Slovarja slovenskega knjižnega jezika
vplivale na evropsko aktualno preureditev slovenskega jezikoslovnega
nazora. Vprašanja sodobne slovenščine, zlasti aktualnega knjižnega je-
zika, pa so z njegovim znanstvenim delom postajala nepogrešljivi del
vrednostne podobe slovenstva.
Slovenski jezik
Raba slovenskega jezika v znanosti je pomemben del problematike slo-
venske identitete. Zdravko Mlinar v svoji obsežni monografiji uporabo
nacionalnih jezikov uvrsti med pomembna vprašanja, povezana z glo-
balizacijo (Mlinar, 2012). Procesi globalizacije se najprej odrazijo v zna-
nosti in nanjo tudi najvidneje vplivajo. Znanost pa je ne nazadnje zares
lahko uspešna šele takrat, ko njena dognanja postanejo splošno dosto-
pna, torej »globalna«. Znanstveno objavljanje zato stremi k temu, da bi
vsak lahko bral besedila in jih pri svojem raziskovanju upošteval. Po-
sledica tega je tudi dejstvo, da so danes praktično vsa znanstvena dela
objavljena v angleškem jeziku.
Preglednica 8.1 na naslednji strani ponazarja primerjavo med ma-
ternim jezikom objavljanja na Finskem in v Sloveniji, v dveh majhnih
državah, obkroženih z velikimi narodi. Primerjava Slovenije s Finsko
je ustrezna tudi zato, ker finska univerzitetna baza Kota nudi številne
enakovrstne podatke kot slovenska baza cobiss. Leta 1992 smo v Slo-
143
besedotvorje. Napisal je približno 30 knjig in številne jezikoslovne raz-
prave. Njegova osebna bibliografija obsega več kakor 1.200 enot, med
katerimi je vsaj 70 avtorskih in uredniških monografskih del. Njegova
akademska slovnica, ki je po prvi izdaji leta 1976 doživela več razšir-
jenih in dopolnjenih izdaj, sodi med temeljna dela slovenskega jeziko-
slovja 20. stoletja. Njegova pomembna dela so še Glasovna in naglasna
podoba slovenskega jezika, Nova slovenska skladnja, Portreti, razgle-
di in presoje, Družbenost slovenskega jezika, Besedjeslovne razprave in
številne druge razprave.
Glede na tako obsežno delo je bil doslej deležen presenetljivo malo
nagrad – pred 29 leti je dobil nagrado graške univerze, pred 27 leti pa
nagrado Kidričevega sklada in nagrado Mednarodnega društva za fo-
netične vede. Letošnja državna nagrada torej popravlja tudi to krivi-
co. Kot piše v obrazložitvi Zoisove nagrade, je akademik Toporišič po-
membno zaznamoval slovenski strokovni in širši kulturni prostor dru-
ge polovice 20. stoletja. Metodološke prvine njegove slovnice so skupaj s
strukturalno zasnovo njegovega Slovarja slovenskega knjižnega jezika
vplivale na evropsko aktualno preureditev slovenskega jezikoslovnega
nazora. Vprašanja sodobne slovenščine, zlasti aktualnega knjižnega je-
zika, pa so z njegovim znanstvenim delom postajala nepogrešljivi del
vrednostne podobe slovenstva.
Slovenski jezik
Raba slovenskega jezika v znanosti je pomemben del problematike slo-
venske identitete. Zdravko Mlinar v svoji obsežni monografiji uporabo
nacionalnih jezikov uvrsti med pomembna vprašanja, povezana z glo-
balizacijo (Mlinar, 2012). Procesi globalizacije se najprej odrazijo v zna-
nosti in nanjo tudi najvidneje vplivajo. Znanost pa je ne nazadnje zares
lahko uspešna šele takrat, ko njena dognanja postanejo splošno dosto-
pna, torej »globalna«. Znanstveno objavljanje zato stremi k temu, da bi
vsak lahko bral besedila in jih pri svojem raziskovanju upošteval. Po-
sledica tega je tudi dejstvo, da so danes praktično vsa znanstvena dela
objavljena v angleškem jeziku.
Preglednica 8.1 na naslednji strani ponazarja primerjavo med ma-
ternim jezikom objavljanja na Finskem in v Sloveniji, v dveh majhnih
državah, obkroženih z velikimi narodi. Primerjava Slovenije s Finsko
je ustrezna tudi zato, ker finska univerzitetna baza Kota nudi številne
enakovrstne podatke kot slovenska baza cobiss. Leta 1992 smo v Slo-
143
