Page 147 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 147
Slovenski jezik 8
skovalcem ustanovila spletno znanstveno založbo, vendar je žal začasno
zamrla.
Problematika uporabe slovenskega jezika je seveda veliko zapletenej-
ša, kot se kaže zgolj s tehnicistične perspektive, s katere smo jo načeli v
tem kratkem poglavju. Njen spekter se razteza od popolne brezbrižno-
sti do mnenja, da smo s tem, ko smo to vprašanje povsem obšli, ne le
sprožili plaz, ampak nas je plaz pod seboj že pokopal.
Kriza temeljnih vrednot
Izhod iz etične krize, ki morda korenini v točkastih
genetskih mutacijah
Delo, 14. januar 2012
»Strinjam se, da sta svetovna in še posebej slovenska družba v krizi te-
meljnih vrednot in da jima ob tem primanjkuje motivacije. Prevladuje-
ta strah za prihodnost in egoistični refleks grabljenja k sebi, saj zmotno
menimo, da nam bo to prineslo večjo varnost. Kriza se pojavlja tudi v
družini, saj starši težko motivirajo sedanje generacije enako, kakor so
bili motivirani oni. Vrednota zgolj denarja in uspeha za vsako ceno je
povsod prisotna. Zmagovalec je le eden, vsi drugi pa so po taki analogiji
poraženci.«
Ali uvodno izjavo pripisujete komu od naših družbenih analitikov?
Ne, očitno v današnjem času temeljna družbena vprašanja vse bolj
vznemirjajo tudi naravoslovce, da so se vsaj nekatera od njih – biološki
izvor družbenih izkrivljenosti – trdno zasidrala v sodobnih znanostih
o življenju. Navedba je del odgovora našega uglednega biotehnologa,
prof. dr. Miomirja Kneževića, pomočnika direktorice Nacionalnega in-
štituta za biologijo, na vprašanje, ali se s strinja s tistimi, ki opozarjajo
na velik primanjkljaj znanja in vrednotenja, povezanega z etičnimi od-
ločitvami in moralnimi presojami v današnji slovenski družbi. Po Kne-
ževićevem mnenju je slovenska družba s tem, ko je v preteklih dveh de-
setletjih izpolnila večino konkretnih ciljev – osamosvojitev, vstop v e u
in nato, prevzem evra –, vzbudila lažni občutek, da smo »na varnem«.
Zdaj ko je jasno, da ni tako, pa nam »manjka strateško razmišljanje, ne
spoštujemo drugega mnenja in globoko v sebi čutimo, da tudi sebe ne
spoštujemo«. V iskanju izhoda iz te stiske, pravi, bolj zaupamo misti-
ki in vraževerju kakor znanju, treznemu razmisleku in svojim etičnim
vrednotam. »Raj za špekulante, lažne preroke . . . To se je v zgodovini
že večkrat zgodilo. Prevrednotenje vrednot. To nas spet čaka.«
145
skovalcem ustanovila spletno znanstveno založbo, vendar je žal začasno
zamrla.
Problematika uporabe slovenskega jezika je seveda veliko zapletenej-
ša, kot se kaže zgolj s tehnicistične perspektive, s katere smo jo načeli v
tem kratkem poglavju. Njen spekter se razteza od popolne brezbrižno-
sti do mnenja, da smo s tem, ko smo to vprašanje povsem obšli, ne le
sprožili plaz, ampak nas je plaz pod seboj že pokopal.
Kriza temeljnih vrednot
Izhod iz etične krize, ki morda korenini v točkastih
genetskih mutacijah
Delo, 14. januar 2012
»Strinjam se, da sta svetovna in še posebej slovenska družba v krizi te-
meljnih vrednot in da jima ob tem primanjkuje motivacije. Prevladuje-
ta strah za prihodnost in egoistični refleks grabljenja k sebi, saj zmotno
menimo, da nam bo to prineslo večjo varnost. Kriza se pojavlja tudi v
družini, saj starši težko motivirajo sedanje generacije enako, kakor so
bili motivirani oni. Vrednota zgolj denarja in uspeha za vsako ceno je
povsod prisotna. Zmagovalec je le eden, vsi drugi pa so po taki analogiji
poraženci.«
Ali uvodno izjavo pripisujete komu od naših družbenih analitikov?
Ne, očitno v današnjem času temeljna družbena vprašanja vse bolj
vznemirjajo tudi naravoslovce, da so se vsaj nekatera od njih – biološki
izvor družbenih izkrivljenosti – trdno zasidrala v sodobnih znanostih
o življenju. Navedba je del odgovora našega uglednega biotehnologa,
prof. dr. Miomirja Kneževića, pomočnika direktorice Nacionalnega in-
štituta za biologijo, na vprašanje, ali se s strinja s tistimi, ki opozarjajo
na velik primanjkljaj znanja in vrednotenja, povezanega z etičnimi od-
ločitvami in moralnimi presojami v današnji slovenski družbi. Po Kne-
ževićevem mnenju je slovenska družba s tem, ko je v preteklih dveh de-
setletjih izpolnila večino konkretnih ciljev – osamosvojitev, vstop v e u
in nato, prevzem evra –, vzbudila lažni občutek, da smo »na varnem«.
Zdaj ko je jasno, da ni tako, pa nam »manjka strateško razmišljanje, ne
spoštujemo drugega mnenja in globoko v sebi čutimo, da tudi sebe ne
spoštujemo«. V iskanju izhoda iz te stiske, pravi, bolj zaupamo misti-
ki in vraževerju kakor znanju, treznemu razmisleku in svojim etičnim
vrednotam. »Raj za špekulante, lažne preroke . . . To se je v zgodovini
že večkrat zgodilo. Prevrednotenje vrednot. To nas spet čaka.«
145
