Page 148 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 148
8 Avtonomija
V nas je genetska nagnjenost k neracionalnemu pohlepu
V začetku lanskega decembra – tako blizu je ta čas, a z današnje per-
spektive se nam zdi verjetno precej brezskrbnejši – je bila ob tednu ljub-
ljanske univerze (ul) slavnostna seja senata ul in tedaj je bil slavno-
stni govornik predsednik s a zu, akad. prof. dr. Jože Trontelj.
Preden je spregovoril o nalogah akademije in univerz v času global-
ne krize, je predstavil pogled sodobnih genetikov na dogodke v dalj-
ni preteklosti. Mogoče je sklepati, da se je kal današnje krize pred ka-
kimi 50.000 leti zapisala v človeški genom, morda zaradi treh točka-
stih mutacij v genu foxp2 naših prednikov, ki so živeli v Afriki in nji-
hova kultura »ni bila dosti višja od kulture antropoidnih opic«. Nato
pa so omenjene mutacije sprožile »kaskado nevroloških in kognitivnih
sprememb«, med njimi »najbrž razvoj govora, mogoče tudi sposobnost
abstraktnega mišljenja, razumevanje preteklosti, predvidevanje priho-
dnosti, smiselno načrtovanje«. V istem genomu pa je bila zasidrana tudi
»potreba po moralnih vrednotah, kot so pravičnost, poštenje, dobroho-
tnost, ljubezen do bližnjega, potreba po spoštovanju svetega« . . . Slaba
stran pa je bila, da je bila med novimi, z genetskimi mutacijami sprože-
nimi spremembami tudi »dedna nagnjenost k neracionalnemu pohlepu
in agresivni tekmovalnosti«.
Tako smo torej že davno dobili vse hkrati – tiste lastnosti, ki člove-
ško raso kar naprej potiskajo v krize, ter sposobnost moralne presoje in
etičnega samoomejevanja. Prvi med akademiki je v omenjenem slavno-
stnem trenutku univerzitetno javnost opozoril, da so današnje razmere
v svetu v doslej največjem primežu te človeške dvojnosti, da dobri del
mutiranega genoma vse bolj popušča pred slabim. Razložil je, da to glo-
balno dokazuje tudi naš odnos do okoljskih problemov, do okrutnih vojn
in lakote, brutalnega izkoriščanja otrok, trgovine s človeškimi organi, ki
je po obsegu že prehitela trgovino z mamili . . .
Izhod iz samomorilske zanke človeštva omogoča navidezen paradoks
dedne lastnosti, ki je hkrati stoodstotno odvisen od genetskega zapisa
in prav toliko od vzgoje in osebne izbire. Za etične odločitve in moralno
neoporečno vedenje, je v svojem govoru rekel akademik, potrebujemo ne
samo zrele, temveč tudi resnično svobodne ljudi, ki ne bodo materialisti
in bodo zato tudi veliko srečnejši. Do take svobode pa bi lahko prišli z
ustrezno vzgojo, utemeljeno na etičnih načelih, ki bi segala od vrtcev do
univerz. Takrat je Trontelj pozval univerzo, da pri tem prevzame svoj
del naloge.
Ko se z akademikom o tem pogovarjam dva meseca kasneje, je to,
146
V nas je genetska nagnjenost k neracionalnemu pohlepu
V začetku lanskega decembra – tako blizu je ta čas, a z današnje per-
spektive se nam zdi verjetno precej brezskrbnejši – je bila ob tednu ljub-
ljanske univerze (ul) slavnostna seja senata ul in tedaj je bil slavno-
stni govornik predsednik s a zu, akad. prof. dr. Jože Trontelj.
Preden je spregovoril o nalogah akademije in univerz v času global-
ne krize, je predstavil pogled sodobnih genetikov na dogodke v dalj-
ni preteklosti. Mogoče je sklepati, da se je kal današnje krize pred ka-
kimi 50.000 leti zapisala v človeški genom, morda zaradi treh točka-
stih mutacij v genu foxp2 naših prednikov, ki so živeli v Afriki in nji-
hova kultura »ni bila dosti višja od kulture antropoidnih opic«. Nato
pa so omenjene mutacije sprožile »kaskado nevroloških in kognitivnih
sprememb«, med njimi »najbrž razvoj govora, mogoče tudi sposobnost
abstraktnega mišljenja, razumevanje preteklosti, predvidevanje priho-
dnosti, smiselno načrtovanje«. V istem genomu pa je bila zasidrana tudi
»potreba po moralnih vrednotah, kot so pravičnost, poštenje, dobroho-
tnost, ljubezen do bližnjega, potreba po spoštovanju svetega« . . . Slaba
stran pa je bila, da je bila med novimi, z genetskimi mutacijami sprože-
nimi spremembami tudi »dedna nagnjenost k neracionalnemu pohlepu
in agresivni tekmovalnosti«.
Tako smo torej že davno dobili vse hkrati – tiste lastnosti, ki člove-
ško raso kar naprej potiskajo v krize, ter sposobnost moralne presoje in
etičnega samoomejevanja. Prvi med akademiki je v omenjenem slavno-
stnem trenutku univerzitetno javnost opozoril, da so današnje razmere
v svetu v doslej največjem primežu te človeške dvojnosti, da dobri del
mutiranega genoma vse bolj popušča pred slabim. Razložil je, da to glo-
balno dokazuje tudi naš odnos do okoljskih problemov, do okrutnih vojn
in lakote, brutalnega izkoriščanja otrok, trgovine s človeškimi organi, ki
je po obsegu že prehitela trgovino z mamili . . .
Izhod iz samomorilske zanke človeštva omogoča navidezen paradoks
dedne lastnosti, ki je hkrati stoodstotno odvisen od genetskega zapisa
in prav toliko od vzgoje in osebne izbire. Za etične odločitve in moralno
neoporečno vedenje, je v svojem govoru rekel akademik, potrebujemo ne
samo zrele, temveč tudi resnično svobodne ljudi, ki ne bodo materialisti
in bodo zato tudi veliko srečnejši. Do take svobode pa bi lahko prišli z
ustrezno vzgojo, utemeljeno na etičnih načelih, ki bi segala od vrtcev do
univerz. Takrat je Trontelj pozval univerzo, da pri tem prevzame svoj
del naloge.
Ko se z akademikom o tem pogovarjam dva meseca kasneje, je to,
146
