Page 149 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 149
Slovenski jezik 8
kar se je v govoru zdelo šele zametek strategije načrtovanja rešitev iz
etične krize, videti že veliko otipljivejša resničnost. Kaže se pot, kako se
bomo lotili pomanjkanja vrednot in slabega razlikovanja med moralnim
in nemoralnim ravnanjem, skrb zbujajočih pojavov naše dobe.
Zlate dobe nikoli ni bilo, se ji pa želimo vsaj približati
Dr. Trontlja, mednarodno uglednega strokovnjaka za bioetiko, ki o tovr-
stnih vprašanjih razmišlja na nacionalni in evropski ravni, sem izzvala
z vprašanjema, ali se mu zdi, da je kdaj v kakšni družbi obstajala vsaj
približna skladnost med etiko, moralo in pravom, ter ali si je kakšna dr-
žava sploh želela takšno, za vladanje verjetno precej naporno skladnost.
»To je bil že starodavni ideal mislecev in pesnikov, kar dokazujejo bri-
ljantne misli grških filozofov, med antičnimi pesnitvami pa Ovidijeve
Metamorfoze, ki se začenjajo z zlato dobo, v kateri je človeštvo spošto-
valo poštenje in pravico brez zakonov in prisile. Mislim pa, da te zlate
dobe nikoli ni bilo. Ostane nam le upanje, da bomo lahko z razvojem
človeške družbe zmanjšali grožnjo kazni, ko bo zanjo vse manj potrebe.
A za to bomo potrebovali drugačno lestvico vrednot. Namesto želje po
materialnem bogastvu bo morala postati vrednota zavest, da ni treba
imeti tistega, česar v resnici ne potrebujemo. Vrednota bo prizadeva-
nje, da človek dozori kot oseba, da razvije svoje talente in sposobnosti,
a brez tuhtanja, kakšno prednost si bo s tem pridobil pred drugimi. So-
dobne raziskave kažejo, da je raven zadovoljstva družbe, sreče državlja-
nov, obratno sorazmerna z velikostjo razlik med bogatimi in revnimi. To
nam veliko pove. Vendar še premalo, da bi si človeštvo že danes kot pred-
nostno smer razvoja izbralo doseganje ciljev nematerialne blaginje.«
Sodobni razvoj tehnologije postavlja tudi nove etične dileme. »Teh je
cela vrsta, a vzemimo zgolj eno. S sodobno informacijsko tehnologijo
bi lahko že danes bolj učinkovito omejili kriminal, a s tem bi pretirano
posegli v človeško svobodo. Večini ljudi se zdi bolje, da žrtvujemo del
svoje varnosti, kot da bi žrtvovali svojo svobodo in zasebnost. Zdi pa se,
da bo nadzor kmalu postal tako vseobsežen, da te izbire in s tem prave
svobode in zasebnosti preprosto ne bo več.«
Seveda smo akad. Trontlja vprašali tudi o etičnih dilemah, ki jih
vzbuja naša aktualna politična stvarnost. »V zadnjih desetletjih nam je
uspelo pripeljati etiko v znanost. Danes imamo v znanosti dobro delujoč
etični nadzor. To je zelo spodbudno. Morda bo sčasoma kaj podobnega
uspelo tudi v politiki. Vse več je politikov, ki razumejo, da je prav v tem
prihodnost.«
147
kar se je v govoru zdelo šele zametek strategije načrtovanja rešitev iz
etične krize, videti že veliko otipljivejša resničnost. Kaže se pot, kako se
bomo lotili pomanjkanja vrednot in slabega razlikovanja med moralnim
in nemoralnim ravnanjem, skrb zbujajočih pojavov naše dobe.
Zlate dobe nikoli ni bilo, se ji pa želimo vsaj približati
Dr. Trontlja, mednarodno uglednega strokovnjaka za bioetiko, ki o tovr-
stnih vprašanjih razmišlja na nacionalni in evropski ravni, sem izzvala
z vprašanjema, ali se mu zdi, da je kdaj v kakšni družbi obstajala vsaj
približna skladnost med etiko, moralo in pravom, ter ali si je kakšna dr-
žava sploh želela takšno, za vladanje verjetno precej naporno skladnost.
»To je bil že starodavni ideal mislecev in pesnikov, kar dokazujejo bri-
ljantne misli grških filozofov, med antičnimi pesnitvami pa Ovidijeve
Metamorfoze, ki se začenjajo z zlato dobo, v kateri je človeštvo spošto-
valo poštenje in pravico brez zakonov in prisile. Mislim pa, da te zlate
dobe nikoli ni bilo. Ostane nam le upanje, da bomo lahko z razvojem
človeške družbe zmanjšali grožnjo kazni, ko bo zanjo vse manj potrebe.
A za to bomo potrebovali drugačno lestvico vrednot. Namesto želje po
materialnem bogastvu bo morala postati vrednota zavest, da ni treba
imeti tistega, česar v resnici ne potrebujemo. Vrednota bo prizadeva-
nje, da človek dozori kot oseba, da razvije svoje talente in sposobnosti,
a brez tuhtanja, kakšno prednost si bo s tem pridobil pred drugimi. So-
dobne raziskave kažejo, da je raven zadovoljstva družbe, sreče državlja-
nov, obratno sorazmerna z velikostjo razlik med bogatimi in revnimi. To
nam veliko pove. Vendar še premalo, da bi si človeštvo že danes kot pred-
nostno smer razvoja izbralo doseganje ciljev nematerialne blaginje.«
Sodobni razvoj tehnologije postavlja tudi nove etične dileme. »Teh je
cela vrsta, a vzemimo zgolj eno. S sodobno informacijsko tehnologijo
bi lahko že danes bolj učinkovito omejili kriminal, a s tem bi pretirano
posegli v človeško svobodo. Večini ljudi se zdi bolje, da žrtvujemo del
svoje varnosti, kot da bi žrtvovali svojo svobodo in zasebnost. Zdi pa se,
da bo nadzor kmalu postal tako vseobsežen, da te izbire in s tem prave
svobode in zasebnosti preprosto ne bo več.«
Seveda smo akad. Trontlja vprašali tudi o etičnih dilemah, ki jih
vzbuja naša aktualna politična stvarnost. »V zadnjih desetletjih nam je
uspelo pripeljati etiko v znanost. Danes imamo v znanosti dobro delujoč
etični nadzor. To je zelo spodbudno. Morda bo sčasoma kaj podobnega
uspelo tudi v politiki. Vse več je politikov, ki razumejo, da je prav v tem
prihodnost.«
147
