Page 150 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 150
8 Avtonomija
Iščimo tiste, ki so pokazali, kako se zmaga
Zdaj so se akademiki lotili vračanja etičnih vrednot. »Akademije v Evro-
pi in po svetu delujemo povezano in ideja, da je treba mladim v današnji
družbi znova približati prave vrednote, je naša skupna. Vsi opažamo,
da imajo današnje mlade generacije več informacij, vendar kljub temu
manj znanstveni pogled na svet. Večini mladih resnične vrednote ne po-
menijo veliko, neoliberalno okolje pa tudi ne vpliva spodbudno nanje.
Razmer za zdaj ne moremo spremeniti, kaj pa lahko naredimo? Aka-
demije soglašajo, da je etično preobrazbo mogoče narediti prek vzgoje
in izobraževanja, in to na vseh ravneh, od vrtcev do univerz, z doktor-
skim študijem vred. Mislim, da to ljudje pričakujejo od akademikov, še
posebej v tem težkem času.
S temi idejami smo pri nas povsod naleteli na odličen odziv, tudi v vrt-
cih. Zato imamo zdaj serijo posvetov o znanju kot vrednoti, o privzgoji
spoštovanja do znanosti pa tudi o načinih, kako pomagati mladim do
odličnega, neoporečnega znanja. Skrbno poslušamo izkušene učitelje in
profesorje, njihova sporočila pa bomo posredovali šolskim oblastem in
ministrstvu. Osebno me najbolj veseli, da naših vzgojiteljic, učiteljev in
profesorjev ni treba prav nič prepričevati o pomenu etične vzgoje. Vsi so
za to, mnogi komaj čakajo. Vesel sem tudi tega, da k projektu pomembno
prispeva Zavod Žige Zoisa kot ustanova civilne družbe.«
Tudi uvodoma omenjeni dr. Knežević ponuja zdravilo za krizo vred-
not, in sicer takšno, ki je kot »trpka pilula s stranskimi učinki«. Meni,
da bi se morali odreči pretiranemu egu, se začutiti kot del skupnosti na
celini s pol milijarde prebivalcev. A ob tem tako kot akad. Trontelj tudi
dr. Knežević ugotavlja: »Največ znanja in temeljnih vrednot pridobimo
v družbi in šoli – na vseh ravneh. Z zgledi, res samo z zgledi, morajo
avtoritete pokazati, da združeni zmoremo več. To sicer piše v knjigah,
toda obnašamo se drugače – zaradi egoističnega strahu, ki nam hromi
možgane in dreveni telo . . . Začnimo spet kazati dobre zgodbe, ki jih ne
manjka, ne iščimo krivcev za poraze, iščimo tiste, ki so pokazali, kako
se zmaga. To vlije voljo, ki jo sedanja mlada generacija potrebuje, saj je
jezna, ker meni, da smo ji vzeli prihodnost. Zaradi našega egoizma.«
148
Iščimo tiste, ki so pokazali, kako se zmaga
Zdaj so se akademiki lotili vračanja etičnih vrednot. »Akademije v Evro-
pi in po svetu delujemo povezano in ideja, da je treba mladim v današnji
družbi znova približati prave vrednote, je naša skupna. Vsi opažamo,
da imajo današnje mlade generacije več informacij, vendar kljub temu
manj znanstveni pogled na svet. Večini mladih resnične vrednote ne po-
menijo veliko, neoliberalno okolje pa tudi ne vpliva spodbudno nanje.
Razmer za zdaj ne moremo spremeniti, kaj pa lahko naredimo? Aka-
demije soglašajo, da je etično preobrazbo mogoče narediti prek vzgoje
in izobraževanja, in to na vseh ravneh, od vrtcev do univerz, z doktor-
skim študijem vred. Mislim, da to ljudje pričakujejo od akademikov, še
posebej v tem težkem času.
S temi idejami smo pri nas povsod naleteli na odličen odziv, tudi v vrt-
cih. Zato imamo zdaj serijo posvetov o znanju kot vrednoti, o privzgoji
spoštovanja do znanosti pa tudi o načinih, kako pomagati mladim do
odličnega, neoporečnega znanja. Skrbno poslušamo izkušene učitelje in
profesorje, njihova sporočila pa bomo posredovali šolskim oblastem in
ministrstvu. Osebno me najbolj veseli, da naših vzgojiteljic, učiteljev in
profesorjev ni treba prav nič prepričevati o pomenu etične vzgoje. Vsi so
za to, mnogi komaj čakajo. Vesel sem tudi tega, da k projektu pomembno
prispeva Zavod Žige Zoisa kot ustanova civilne družbe.«
Tudi uvodoma omenjeni dr. Knežević ponuja zdravilo za krizo vred-
not, in sicer takšno, ki je kot »trpka pilula s stranskimi učinki«. Meni,
da bi se morali odreči pretiranemu egu, se začutiti kot del skupnosti na
celini s pol milijarde prebivalcev. A ob tem tako kot akad. Trontelj tudi
dr. Knežević ugotavlja: »Največ znanja in temeljnih vrednot pridobimo
v družbi in šoli – na vseh ravneh. Z zgledi, res samo z zgledi, morajo
avtoritete pokazati, da združeni zmoremo več. To sicer piše v knjigah,
toda obnašamo se drugače – zaradi egoističnega strahu, ki nam hromi
možgane in dreveni telo . . . Začnimo spet kazati dobre zgodbe, ki jih ne
manjka, ne iščimo krivcev za poraze, iščimo tiste, ki so pokazali, kako
se zmaga. To vlije voljo, ki jo sedanja mlada generacija potrebuje, saj je
jezna, ker meni, da smo ji vzeli prihodnost. Zaradi našega egoizma.«
148
