Page 151 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 151
9 Pogled v prihodnost
Mogoče bo kdo pomislil, da prihodnost ne spada v knjigo, ki se ves čas
ozira v preteklost, predvsem v zadnje četrtstoletje, pa vendar je je bi-
lo zame prav to bistveno. Ob analizi podatkov sem se namreč ves čas
spraševal, zakaj so kazalci taki, kot so, kaj vpliva na rezultate, kaj je pri-
peljalo do uspehov, kateri so razlogi za neuspehe – kaj bi torej lahko v
bodoče izboljšali in čemu se izognili.
Bi morala znanost iz e u?
Delo, 26. april 2018
Komaj nekaj dni po letošnjem drugem shodu za znanost, ki je potekal
pod geslom »Zakaj ne za znanost?«, je problem znanstvenoraziskoval-
ne sfere, ki životari z manj kot pol odstotka b dp, že skoraj pozabljen.
Zasenčili so ga predvolilni shodi, kjer pa bo znanost zelo verjetno komaj
kdaj omenjena. Razen leporečno, brez konkretnih zagotovil za sprejem
pripravljenega zakona, zagotovitve finančne rasti itd. Zakaj bi bilo to-
krat drugače, kot je pri nas že dolga leta?
V tem desetletju se je zvrstilo že kar nekaj vlad in prav vse so po mače-
hovsko obravnavale znanost. Najbolj »inovativen« vladni ukrep je bil,
leta 2012, ko je vlada povečala samo visokošolski proračun in napove-
dala, da bo znanost prišla na vrsto dve leti kasneje. A to se, seveda, v
resnici ni zgodilo. Dobila je zgolj drobtinice.
Slišati je, da bodo letošnje parlamentarne volitve zelo dolgočasne za-
radi preveč podobnih strankarskih programov. Drznimo si torej predla-
gati, kako bi lahko kandidati pomagali sebi in znanosti. Najprej bi mo-
ralo biti vsem politikom jasno, zakaj se jim podpora znanosti v vsakem
primeru splača. Nato bi jim koristila vsem volivcem razumljiva razvoj-
na strategija, saj v znanosti ni mogoče slepomišiti.
Ali veste, da imajo v Veliki Britaniji ministrstvo za univerze, znanost,
raziskave in inovacije? Zakaj to omenjamo? Zato, ker je to ministrstvo
149
Mogoče bo kdo pomislil, da prihodnost ne spada v knjigo, ki se ves čas
ozira v preteklost, predvsem v zadnje četrtstoletje, pa vendar je je bi-
lo zame prav to bistveno. Ob analizi podatkov sem se namreč ves čas
spraševal, zakaj so kazalci taki, kot so, kaj vpliva na rezultate, kaj je pri-
peljalo do uspehov, kateri so razlogi za neuspehe – kaj bi torej lahko v
bodoče izboljšali in čemu se izognili.
Bi morala znanost iz e u?
Delo, 26. april 2018
Komaj nekaj dni po letošnjem drugem shodu za znanost, ki je potekal
pod geslom »Zakaj ne za znanost?«, je problem znanstvenoraziskoval-
ne sfere, ki životari z manj kot pol odstotka b dp, že skoraj pozabljen.
Zasenčili so ga predvolilni shodi, kjer pa bo znanost zelo verjetno komaj
kdaj omenjena. Razen leporečno, brez konkretnih zagotovil za sprejem
pripravljenega zakona, zagotovitve finančne rasti itd. Zakaj bi bilo to-
krat drugače, kot je pri nas že dolga leta?
V tem desetletju se je zvrstilo že kar nekaj vlad in prav vse so po mače-
hovsko obravnavale znanost. Najbolj »inovativen« vladni ukrep je bil,
leta 2012, ko je vlada povečala samo visokošolski proračun in napove-
dala, da bo znanost prišla na vrsto dve leti kasneje. A to se, seveda, v
resnici ni zgodilo. Dobila je zgolj drobtinice.
Slišati je, da bodo letošnje parlamentarne volitve zelo dolgočasne za-
radi preveč podobnih strankarskih programov. Drznimo si torej predla-
gati, kako bi lahko kandidati pomagali sebi in znanosti. Najprej bi mo-
ralo biti vsem politikom jasno, zakaj se jim podpora znanosti v vsakem
primeru splača. Nato bi jim koristila vsem volivcem razumljiva razvoj-
na strategija, saj v znanosti ni mogoče slepomišiti.
Ali veste, da imajo v Veliki Britaniji ministrstvo za univerze, znanost,
raziskave in inovacije? Zakaj to omenjamo? Zato, ker je to ministrstvo
149
