Page 154 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 154
9 Pogled v prihodnost
dar če dokument, ki je nastal tik pred finančno krizo, pogledamo danes,
hitro ugotovimo, da postavlja neuresničljive cilje in ne odgovarja na di-
leme, v katerih se je Slovenija znašla v času krize. V njem na primer piše,
da se bodo vlaganja v rr do leta 2020 povečala na 3,5 odstotka bdp, to-
da namesto da bi se temu cilju približali, smo se zaradi finančne krize
od njega oddaljili. Brez dvoma bo treba že kmalu začeti razmišljati o
Sloveniji po finančni krizi, o vlogi raziskav in razvoja v novem obdobju,
o novih instrumentih za učinkovita vlaganja v rr. Podoben primer je,
denimo, tudi strategija ekonomskih migracij (»Strategija ekonomskih
migracij za obdobje od 2010 do 2020«, 2010), ki je bila sestavljena pre-
cej pred migracijskim valom, in ko je do povečanih migracij prišlo, se
sestavljavcem ni zdelo vredno, da bi jo dopolnili. Takih primerov strate-
ških dokumentov, ki niso usklajeni z dejanskimi razmerami in novimi
okoliščinami, bi našli še precej.
Države, ki resno jemljejo strateške dokumente (recimo Švedska, Juž-
na Koreja), v njih opredelijo sredstva, potrebna za izvedbo ciljev, vendar
ne zgolj kot željo, ampak kot zavezo. Da strategije ne bi bile zgolj mr-
tva črka na papirju, kot to velja za prvo in bo, kot kaže, tudi za zadnjo
raziskovalno-razvojno strategijo, je treba jasno opredeliti proračunske
vire sredstev. Ti so lahko obstoječa sredstva ministrstva za znanost,
sredstva vlade, ki se s prerazporeditvijo z drugih področij namenijo za
te cilje, ali dodatni proračunski viri.
Leta 2014 je minister Jernej Pikalo imenoval projektno skupino, ki
je pod vodstvom Ota Lutharja oblikovala osnutek dopolnitev zakona
o raziskovalni dejavnosti – vanj so na moj predlog vključene prej ome-
njene spremembe. V predlogu zakona so vzvodi za reševanje mnogih
strukturnih nedoslednosti, ki jih omenjam v knjigi, med drugim tudi
členi, ki opredeljujejo transparentnost in evropsko primerljive načine
reguliranja etičnih standardov. S tega tridesetstranskega besedila od ta-
krat nihče niti prahu ni pobrisal, nov predlog zakonskih sprememb pa
je precej boren.
nrrp kot n l p?
Delo, 29. julij 2004
Letos novembra naj bi po rokovniku agenciji za znanost in tehnologi-
jo, katerih ustanovitev je bila predvidena v novem zakonu, ki ureja po-
dročje raziskav in razvoja, pričeli opravljati svoje delo ter s tem prevzeli
nase večji del tistega, kar zdaj še opravljata Urad za znanost na Mini-
152
dar če dokument, ki je nastal tik pred finančno krizo, pogledamo danes,
hitro ugotovimo, da postavlja neuresničljive cilje in ne odgovarja na di-
leme, v katerih se je Slovenija znašla v času krize. V njem na primer piše,
da se bodo vlaganja v rr do leta 2020 povečala na 3,5 odstotka bdp, to-
da namesto da bi se temu cilju približali, smo se zaradi finančne krize
od njega oddaljili. Brez dvoma bo treba že kmalu začeti razmišljati o
Sloveniji po finančni krizi, o vlogi raziskav in razvoja v novem obdobju,
o novih instrumentih za učinkovita vlaganja v rr. Podoben primer je,
denimo, tudi strategija ekonomskih migracij (»Strategija ekonomskih
migracij za obdobje od 2010 do 2020«, 2010), ki je bila sestavljena pre-
cej pred migracijskim valom, in ko je do povečanih migracij prišlo, se
sestavljavcem ni zdelo vredno, da bi jo dopolnili. Takih primerov strate-
ških dokumentov, ki niso usklajeni z dejanskimi razmerami in novimi
okoliščinami, bi našli še precej.
Države, ki resno jemljejo strateške dokumente (recimo Švedska, Juž-
na Koreja), v njih opredelijo sredstva, potrebna za izvedbo ciljev, vendar
ne zgolj kot željo, ampak kot zavezo. Da strategije ne bi bile zgolj mr-
tva črka na papirju, kot to velja za prvo in bo, kot kaže, tudi za zadnjo
raziskovalno-razvojno strategijo, je treba jasno opredeliti proračunske
vire sredstev. Ti so lahko obstoječa sredstva ministrstva za znanost,
sredstva vlade, ki se s prerazporeditvijo z drugih področij namenijo za
te cilje, ali dodatni proračunski viri.
Leta 2014 je minister Jernej Pikalo imenoval projektno skupino, ki
je pod vodstvom Ota Lutharja oblikovala osnutek dopolnitev zakona
o raziskovalni dejavnosti – vanj so na moj predlog vključene prej ome-
njene spremembe. V predlogu zakona so vzvodi za reševanje mnogih
strukturnih nedoslednosti, ki jih omenjam v knjigi, med drugim tudi
členi, ki opredeljujejo transparentnost in evropsko primerljive načine
reguliranja etičnih standardov. S tega tridesetstranskega besedila od ta-
krat nihče niti prahu ni pobrisal, nov predlog zakonskih sprememb pa
je precej boren.
nrrp kot n l p?
Delo, 29. julij 2004
Letos novembra naj bi po rokovniku agenciji za znanost in tehnologi-
jo, katerih ustanovitev je bila predvidena v novem zakonu, ki ureja po-
dročje raziskav in razvoja, pričeli opravljati svoje delo ter s tem prevzeli
nase večji del tistega, kar zdaj še opravljata Urad za znanost na Mini-
152
