Page 155 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 155
Strategije 9
strstvu za šolstvo, znanost in tehnologijo ter strokovne službe, zadol-
žene za področje spodbujanja tehnološkega razvoja na Ministrstvu za
gospodarstvo. Do tedaj naj bi poslanci državnega zbora tudi že sprejeli
naš nacionalni razvojnoraziskovalni program (n rrp), ki naj bi usmer-
jal tudi delo omenjenih agencij. Besedi »naj bi« sta tu zelo upravičeni –
ta čas namreč še ne more nihče napovedati, ali bomo do konca leta res že
dobili ta nacionalni program. Tudi proces oblikovanja agencij, še zlasti
agencije za tehnologijo, se hudo zapleta in zato je tudi upravičeno vpra-
šanje, ali bo novembra že deloval. K zamudi lahko, seveda, še dodatno
prispevajo parlamentarne volitve.
Toda denimo, da bo kljub temu vse šlo bolj ali manj po načrtih ter
da bomo tako v prihodnje leto stopili z delujočima agencijam in n rrp.
Tudi v tem primeru ne bo nobenega jamstva, da bosta agenciji res ne-
odvisno delovali in da bodo vsi nacionalni program, na katere se na-
našata, tudi upoštevani. Namreč, tisti nacionalni razvojnoraziskovalni
program, ki ga je sprejel svet za znanost in tehnologijo še med predse-
dnikovanjem sedanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, je učinkoval
skoraj tako, kot da ga ne bi bilo. Zato se tudi po tistem, ko mu je pred ne-
kaj leti potekel rok veljavnosti, ni zgodilo ničesar usodnega. Ministrstvo
je tedaj le za nekaj časa zamrznilo model programske delitve proračun-
skih sredstev, ko pa novega n r r p le ni hotelo biti, je pri tem uvedlo
spremembe, ki naj bi predvidoma dobile podporo v prihodnjem nacio-
nalnem programu. A ta se je doslej tudi tedaj, ko so ga napovedovali kot
skorajšnji dokument, obnašal kot nekakšen skrivnostni n lp – neznani
leteči predmet. Tisti, ki so ga videli, verjamejo vanj, drugi so nejeverni
ali vsaj skeptični. Toda zdaj, ko je zadnja seja sveta za znanost in tehno-
logijo – tista, zaradi katere je predsedujoči premier Tone Rop zamudil
na parlamentarno obravnavo (tedaj še) ministra Dimitrija Rupla – le
razkrila prvo različico osnutka n r r p, vendar ne kaže več dvomiti, da
ta vladni svet in tudi vlada misli z njim zelo resno in da bi ga, če bi bil
zanj predviden prednostni postopek obravnave, morda skušala že pred
poletjem poslati v parlament.
Vendar je po svoje še sreča, da je zanj določen običajen postopek in se
to ne more zgoditi. Sedanji osnutek je namreč podoben na pol vzhaja-
nemu hlebcu kruha. Nihče ne more vedeti, kaj bo še na koncu iz njega
nastalo, in če sodimo po prvi razpravi v svetu, se bo v prihodnjih me-
secih pojavilo še veliko tistih, ki bi mu radi še kaj dodali ali odvzeli. Bo
zato končna peka boljša ali slabša? Verjetno bi bilo modro vztrajati pri
takšnem nrrp, ki bo presegal interese posameznikov in tudi posamez-
153
strstvu za šolstvo, znanost in tehnologijo ter strokovne službe, zadol-
žene za področje spodbujanja tehnološkega razvoja na Ministrstvu za
gospodarstvo. Do tedaj naj bi poslanci državnega zbora tudi že sprejeli
naš nacionalni razvojnoraziskovalni program (n rrp), ki naj bi usmer-
jal tudi delo omenjenih agencij. Besedi »naj bi« sta tu zelo upravičeni –
ta čas namreč še ne more nihče napovedati, ali bomo do konca leta res že
dobili ta nacionalni program. Tudi proces oblikovanja agencij, še zlasti
agencije za tehnologijo, se hudo zapleta in zato je tudi upravičeno vpra-
šanje, ali bo novembra že deloval. K zamudi lahko, seveda, še dodatno
prispevajo parlamentarne volitve.
Toda denimo, da bo kljub temu vse šlo bolj ali manj po načrtih ter
da bomo tako v prihodnje leto stopili z delujočima agencijam in n rrp.
Tudi v tem primeru ne bo nobenega jamstva, da bosta agenciji res ne-
odvisno delovali in da bodo vsi nacionalni program, na katere se na-
našata, tudi upoštevani. Namreč, tisti nacionalni razvojnoraziskovalni
program, ki ga je sprejel svet za znanost in tehnologijo še med predse-
dnikovanjem sedanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, je učinkoval
skoraj tako, kot da ga ne bi bilo. Zato se tudi po tistem, ko mu je pred ne-
kaj leti potekel rok veljavnosti, ni zgodilo ničesar usodnega. Ministrstvo
je tedaj le za nekaj časa zamrznilo model programske delitve proračun-
skih sredstev, ko pa novega n r r p le ni hotelo biti, je pri tem uvedlo
spremembe, ki naj bi predvidoma dobile podporo v prihodnjem nacio-
nalnem programu. A ta se je doslej tudi tedaj, ko so ga napovedovali kot
skorajšnji dokument, obnašal kot nekakšen skrivnostni n lp – neznani
leteči predmet. Tisti, ki so ga videli, verjamejo vanj, drugi so nejeverni
ali vsaj skeptični. Toda zdaj, ko je zadnja seja sveta za znanost in tehno-
logijo – tista, zaradi katere je predsedujoči premier Tone Rop zamudil
na parlamentarno obravnavo (tedaj še) ministra Dimitrija Rupla – le
razkrila prvo različico osnutka n r r p, vendar ne kaže več dvomiti, da
ta vladni svet in tudi vlada misli z njim zelo resno in da bi ga, če bi bil
zanj predviden prednostni postopek obravnave, morda skušala že pred
poletjem poslati v parlament.
Vendar je po svoje še sreča, da je zanj določen običajen postopek in se
to ne more zgoditi. Sedanji osnutek je namreč podoben na pol vzhaja-
nemu hlebcu kruha. Nihče ne more vedeti, kaj bo še na koncu iz njega
nastalo, in če sodimo po prvi razpravi v svetu, se bo v prihodnjih me-
secih pojavilo še veliko tistih, ki bi mu radi še kaj dodali ali odvzeli. Bo
zato končna peka boljša ali slabša? Verjetno bi bilo modro vztrajati pri
takšnem nrrp, ki bo presegal interese posameznikov in tudi posamez-
153
