Page 159 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 159
Znanost 9
Pri tem niti ni pomembno, ali so res globoko prepričani, da je tisto,
za kar se tako vneto zavzemajo, tega tudi vredno. Kajti tudi če mislijo
tako, bi morali svoje interese braniti tako, kakor je to omogočeno tistim,
ki niso v privilegiranem položaju članov sveta. Kako naj sicer ta svet
dokaže svojo verodostojnost?
To verodostojnost pa nedvomno še zlasti potrebuje v razmerah, ko se
je naša vlada očitno resno odločila, da se bo ravnala po naših razvojnih
potrebah in dogovorjeni evropski politiki in bo v prihodnje veliko bolj
podpirala znanost in razvoj, ko je za to »zastavila« tudi svojega prvega
človeka in ko naj bi navsezadnje za to dobili tak nacionalni program, ki
ne bo le sprejet, temveč bo tudi deloval.
Zdaj je tako, da imamo na eni strani zelo jasno določene lizbonske
cilje evropskega razvoja. Za to, da bi jih dosegli, so potrebni res koreniti
razvojni premiki, ki jih načelno tudi vsi priznavajo in podpirajo. Na dru-
gi strani imamo »primadone« v znanosti in tudi v gospodarstvu. Zares
slabo pa je, ko razvajene primadone namesto v gledališču nastopajo v
vladnem svetu.
Znanost
Upravljanje znanosti in njeno financiranje je dokaj urejeno in predvidlji-
vo. Pred osamosvojitvijo je bila za znanost res zadolžena rss, pozneje
pa ministrstva, ki so se ukvarjala tudi z drugimi področji, vendar je rss
vseskozi ohranjala integriteto, dobre prakse, enotno vsebino in precej-
šnjo avtonomijo. Ohranjali so se tudi bistveni instrumenti financiranja
(projekti in programi, mladi raziskovalci, raziskovalna infrastruktura),
izpopolnjevali pa so se predvsem načini izbora in preglednost postop-
kov. Bibliometrijski podatki slovenske znanosti kažejo, da se splošna
kultura objavljanja v Sloveniji postopno izboljšuje in ob odličnih razi-
skovalcih je za podpovprečne vse manj prostora. Zaradi dopolnjevanja
univerzitetnih habilitacijskih postopkov se v naslednjih letih na tem
področju obeta nov napredek. Slovenska znanost mora nenehno stre-
meti k vrhunski znanstveni odličnosti in si postavljati visoke cilje, vre-
dne Nobelove nagrade in drugih prestižnih nagrad, si prizadevati za več-
je število odobrenih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (e rc)
in koordiniranje dejavnosti za višje uvrstitve naših univerz na medna-
rodnih lestvicah. Mnogi podatki so spodbudni, recimo objave v najpre-
stižnejših znanstvenih revijah, kot sta Nature in Science – Slovenija je
dve desetletji pred samostojnostjo v teh dveh najelitnejših publikaci-
157
Pri tem niti ni pomembno, ali so res globoko prepričani, da je tisto,
za kar se tako vneto zavzemajo, tega tudi vredno. Kajti tudi če mislijo
tako, bi morali svoje interese braniti tako, kakor je to omogočeno tistim,
ki niso v privilegiranem položaju članov sveta. Kako naj sicer ta svet
dokaže svojo verodostojnost?
To verodostojnost pa nedvomno še zlasti potrebuje v razmerah, ko se
je naša vlada očitno resno odločila, da se bo ravnala po naših razvojnih
potrebah in dogovorjeni evropski politiki in bo v prihodnje veliko bolj
podpirala znanost in razvoj, ko je za to »zastavila« tudi svojega prvega
človeka in ko naj bi navsezadnje za to dobili tak nacionalni program, ki
ne bo le sprejet, temveč bo tudi deloval.
Zdaj je tako, da imamo na eni strani zelo jasno določene lizbonske
cilje evropskega razvoja. Za to, da bi jih dosegli, so potrebni res koreniti
razvojni premiki, ki jih načelno tudi vsi priznavajo in podpirajo. Na dru-
gi strani imamo »primadone« v znanosti in tudi v gospodarstvu. Zares
slabo pa je, ko razvajene primadone namesto v gledališču nastopajo v
vladnem svetu.
Znanost
Upravljanje znanosti in njeno financiranje je dokaj urejeno in predvidlji-
vo. Pred osamosvojitvijo je bila za znanost res zadolžena rss, pozneje
pa ministrstva, ki so se ukvarjala tudi z drugimi področji, vendar je rss
vseskozi ohranjala integriteto, dobre prakse, enotno vsebino in precej-
šnjo avtonomijo. Ohranjali so se tudi bistveni instrumenti financiranja
(projekti in programi, mladi raziskovalci, raziskovalna infrastruktura),
izpopolnjevali pa so se predvsem načini izbora in preglednost postop-
kov. Bibliometrijski podatki slovenske znanosti kažejo, da se splošna
kultura objavljanja v Sloveniji postopno izboljšuje in ob odličnih razi-
skovalcih je za podpovprečne vse manj prostora. Zaradi dopolnjevanja
univerzitetnih habilitacijskih postopkov se v naslednjih letih na tem
področju obeta nov napredek. Slovenska znanost mora nenehno stre-
meti k vrhunski znanstveni odličnosti in si postavljati visoke cilje, vre-
dne Nobelove nagrade in drugih prestižnih nagrad, si prizadevati za več-
je število odobrenih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (e rc)
in koordiniranje dejavnosti za višje uvrstitve naših univerz na medna-
rodnih lestvicah. Mnogi podatki so spodbudni, recimo objave v najpre-
stižnejših znanstvenih revijah, kot sta Nature in Science – Slovenija je
dve desetletji pred samostojnostjo v teh dveh najelitnejših publikaci-
157
