Page 157 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 157
Kje je Slovenija danes 9
Znanost 67
Proračunska vlaganja v znanost
Število 10 najbolj citiranih člankov 177
148
Gospodarstvo
Vlaganja v rr v gospodarstvu
Evropski inovacijski indeks 80
Bruto domači proizvod
bdp na prebivalca 66
Slika 9.1 Primerjave vlaganj v znanost in znanstvenih rezultatov, vlaganj
poslovnega sektorja v rr in rezultatov ter bdp na prebivalca
(v primerjavi s povprečjem eu)
Po podatkih a rr s (https://www.arrs.gov.si/sl/analize/odlicnost).
Kje je Slovenija danes in zakaj bi morale biti znanost
in inovacije bistvo slovenske razvojne strategije
Na sliki 9.1 je zelo poenostavljeno predstavljenih nekaj najosnovnej-
ših podatkov slovenskega inovacijskega prostora: znanost (proračun-
ska vlaganja vanjo in rezultati – odlični članki), gospodarstvo (vlaganja
gospodarstva v razvoj in vrednost evropskega inovacijskega indeksa za
Slovenijo) ter bdp (rezultat delovanja vseh družbenih podsistemov).
Primerjave so zanimive. Na eni strani je znanost na univerzah in in-
štitutih, ki je financirana občutno slabše od evropskega povprečja, njena
kakovost pa je v zadnjem desetletju zrasla bistveno nad evropsko pov-
prečje. Na drugi strani je gospodarski sektor, ki je bil deležen občutnih
davčnih spodbud in zajetnih državnih subvencij – oboje nad evropskim
povprečjem (resda šele od leta 2008 – slika 3.4 na strani 52) –, nadpov-
prečnega rezultata v evropskih okvirih pa po indikatorjih kvalitete ne
dosega. Tretji del je spodnja slika, b dp na prebivalca, ki je nekakšna
skupna slika uspešnosti vseh družbenih podsistemov – tu pa za pov-
prečjem eu že krepko zaostajamo.
Poskušajmo najti odgovore na naslednja vprašanja:
• Zakaj znanost izkazuje tako dobre rezultate?
• Zakaj razvojno-inovacijski rezultati v gospodarstvu dajejo slabše
rezultate kot znanost?
• Zakaj državi in drugim akterjem inovacije ne služijo za učinkovitej-
ši in skladnejši razvoj, zaradi česar bdp ostaja krepko pod evrop-
skim povprečjem?
Kje so glavni razlogi za te razkorake, kje se skrivajo pasti za prihod-
nost?
155
Znanost 67
Proračunska vlaganja v znanost
Število 10 najbolj citiranih člankov 177
148
Gospodarstvo
Vlaganja v rr v gospodarstvu
Evropski inovacijski indeks 80
Bruto domači proizvod
bdp na prebivalca 66
Slika 9.1 Primerjave vlaganj v znanost in znanstvenih rezultatov, vlaganj
poslovnega sektorja v rr in rezultatov ter bdp na prebivalca
(v primerjavi s povprečjem eu)
Po podatkih a rr s (https://www.arrs.gov.si/sl/analize/odlicnost).
Kje je Slovenija danes in zakaj bi morale biti znanost
in inovacije bistvo slovenske razvojne strategije
Na sliki 9.1 je zelo poenostavljeno predstavljenih nekaj najosnovnej-
ših podatkov slovenskega inovacijskega prostora: znanost (proračun-
ska vlaganja vanjo in rezultati – odlični članki), gospodarstvo (vlaganja
gospodarstva v razvoj in vrednost evropskega inovacijskega indeksa za
Slovenijo) ter bdp (rezultat delovanja vseh družbenih podsistemov).
Primerjave so zanimive. Na eni strani je znanost na univerzah in in-
štitutih, ki je financirana občutno slabše od evropskega povprečja, njena
kakovost pa je v zadnjem desetletju zrasla bistveno nad evropsko pov-
prečje. Na drugi strani je gospodarski sektor, ki je bil deležen občutnih
davčnih spodbud in zajetnih državnih subvencij – oboje nad evropskim
povprečjem (resda šele od leta 2008 – slika 3.4 na strani 52) –, nadpov-
prečnega rezultata v evropskih okvirih pa po indikatorjih kvalitete ne
dosega. Tretji del je spodnja slika, b dp na prebivalca, ki je nekakšna
skupna slika uspešnosti vseh družbenih podsistemov – tu pa za pov-
prečjem eu že krepko zaostajamo.
Poskušajmo najti odgovore na naslednja vprašanja:
• Zakaj znanost izkazuje tako dobre rezultate?
• Zakaj razvojno-inovacijski rezultati v gospodarstvu dajejo slabše
rezultate kot znanost?
• Zakaj državi in drugim akterjem inovacije ne služijo za učinkovitej-
ši in skladnejši razvoj, zaradi česar bdp ostaja krepko pod evrop-
skim povprečjem?
Kje so glavni razlogi za te razkorake, kje se skrivajo pasti za prihod-
nost?
155
