Page 160 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 160
9 Pogled v prihodnost
1.6
1.4
1.2
1.0
0.8
0.6
0.4
0.2
0.0
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slika 9.2 Delež slovenskih proračunskih izdatkov za znanost glede na eu
Temno – univerze, svetlo – inštituti, črtkano – skupaj. Po podatkih Eurostata (http://ec
.europa.eu/eurostat).
jah beležila v povprečju eno objavo letno, v prvih petnajstih letih po
samostojnosti dve objavi letno, zadnje desetletje pa kar trikrat več, v
povprečju eno objavo na vsaka dva meseca.
Uspehi seveda niso samoumevni, in naj so ocenjevalni postopki, tran-
sparentnost ter skrb za namensko porabo sredstev še tako inovativni,
prevelikega izpada sredstev ne nadomestijo. Slika 9.2, ki prikazuje iz-
račun iz podatkov na sliki 3.3 na strani 47, kaže, da zadnjih deset let
proračunska vlaganja v znanost strmo padajo; prišli smo na raven fi-
nanciranja znanosti, kakršno smo imeli v sedemdesetih letih prejšnjega
stoletja, in tonemo še nižje, evropsko povprečje se zdi vse bolj nedoseg-
ljivo. Beg možganov je samo ena od posledic okrnjenega financiranja. Iz
grafa lahko jasno razberemo tudi dejstvo, da imajo nizko raven prora-
čunskega financiranja znanosti predvsem univerze – zgolj 40 odstotkov
evropskega povprečja, zaradi česar se resnično lahko vprašamo, kako
naj univerzitetni profesorji poskrbijo za kakovostno izobrazbo študen-
tov, če sami nimajo skoraj nobene možnosti, da bi aktivno sledili znan-
stvenemu dogajanju v svetu.
Čas za zmerni optimizem
Delo, 11. januar 2018
Kaj bo to leto prineslo slovenski znanosti? Bo to prenovljeni zakon o
raziskovalno-razvojni dejavnosti (z r r d)? Bo to bistveno okrepljeni
znanstveni proračun? Ali nič od omenjenega?
158
1.6
1.4
1.2
1.0
0.8
0.6
0.4
0.2
0.0
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slika 9.2 Delež slovenskih proračunskih izdatkov za znanost glede na eu
Temno – univerze, svetlo – inštituti, črtkano – skupaj. Po podatkih Eurostata (http://ec
.europa.eu/eurostat).
jah beležila v povprečju eno objavo letno, v prvih petnajstih letih po
samostojnosti dve objavi letno, zadnje desetletje pa kar trikrat več, v
povprečju eno objavo na vsaka dva meseca.
Uspehi seveda niso samoumevni, in naj so ocenjevalni postopki, tran-
sparentnost ter skrb za namensko porabo sredstev še tako inovativni,
prevelikega izpada sredstev ne nadomestijo. Slika 9.2, ki prikazuje iz-
račun iz podatkov na sliki 3.3 na strani 47, kaže, da zadnjih deset let
proračunska vlaganja v znanost strmo padajo; prišli smo na raven fi-
nanciranja znanosti, kakršno smo imeli v sedemdesetih letih prejšnjega
stoletja, in tonemo še nižje, evropsko povprečje se zdi vse bolj nedoseg-
ljivo. Beg možganov je samo ena od posledic okrnjenega financiranja. Iz
grafa lahko jasno razberemo tudi dejstvo, da imajo nizko raven prora-
čunskega financiranja znanosti predvsem univerze – zgolj 40 odstotkov
evropskega povprečja, zaradi česar se resnično lahko vprašamo, kako
naj univerzitetni profesorji poskrbijo za kakovostno izobrazbo študen-
tov, če sami nimajo skoraj nobene možnosti, da bi aktivno sledili znan-
stvenemu dogajanju v svetu.
Čas za zmerni optimizem
Delo, 11. januar 2018
Kaj bo to leto prineslo slovenski znanosti? Bo to prenovljeni zakon o
raziskovalno-razvojni dejavnosti (z r r d)? Bo to bistveno okrepljeni
znanstveni proračun? Ali nič od omenjenega?
158
