Page 161 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 161
Znanost 9
Začetek zadnjega meseca minulega leta je zaznamovala najprej ostra
razprava o predlogu novega zrrd, ki so ga raziskovalci skoraj soglasno
zavrnili. Očitali so mu, da zmanjšuje avtonomnost raziskovalnih orga-
nizacij, da programsko financiranje zamenjuje z institucionalnim, da
ne zagotavlja raziskovalne infrastrukture in da ni usklajen z veljavnim
inovacijskim sistemom. Te očitke so raziskovalci povezali še z ugotovi-
tvijo, da trenutno financiranje znanosti ne omogoča učinkovitih izbolj-
šav delovanja raziskovalne sfere oziroma da bi morali ob prenovi zakona
povečati proračunski delež znanosti.
Valu kritik pa je hitro sledilo olajšanje ob odločitvi resornega mini-
strstva, da ustreže zahtevam kritikov predloga omenjenega zakona, ob
tem pa je vlada napovedala tudi več denarja za znanost. Tako so zad-
nji dnevi minulega leta potekali v bistveno prijaznejšem razpoloženju.
Toda dejstvo je, da bo lepe napovedi potrebno še potrditi.
Prvo konkretno finančno potezo je prinesel že januar. Prejšnji teden
je namreč v resornem ministrstvu izšel razpis, ki ponuja 45 milijonov
evrov za spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov, ki po-
vezujejo akademsko sfero in gospodarstvo. Izbrani projekti bodo sofi-
nancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev držav-
nega proračuna. Marca, ko se bo iztekel rok za oddajo vlog za omenjeni
razpis, bo tudi prva obletnica poziva k razpravi o prihodnjem Devetem
okvirnem programu (9. op) evropskih raziskav za obdobje od 2021 do
2027. Sodeč po objavljenih temeljnih načelih si Evropska unija od razi-
skovalnih naložb očitno zelo veliko obeta. Na to kaže že okvirni prora-
čun 100 milijard evrov pa tudi to, da bodo raziskave usmerili z jasnimi
političnimi in strateškimi cilji ter razvili celovit okvir merjenja njihove-
ga učinka.
eu se nedvomno vse bolj zaveda rasti razvojne konkurence na drugih
celinah. Bistveno večja podpora znanosti je očitno edini možen izhod iz
grozeče trajne evropske recesije. Gotovo bo tudi omenjena razprava pri-
spevala k večji dodani vrednosti v evropski znanosti. Morda bo ta evrop-
ska usmeritev vplivala tudi na slovensko znanstveno politiko, da se ne bi
prej omenjene pozitivne spremembe vladne znanstvene politike končale
že z naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo, po napovedih, čez
skoraj natanko pet mesecev. Verjamete, da bomo v tem razmeroma zelo
kratkem obdobju dobili napovedano prenovljeno raziskovalno zakono-
dajo, ki bo skladna s potrebami naše znanosti in družbenega razvoja?
Vsaj v začetku leta se menda spodobi zmerni optimizem.
159
Začetek zadnjega meseca minulega leta je zaznamovala najprej ostra
razprava o predlogu novega zrrd, ki so ga raziskovalci skoraj soglasno
zavrnili. Očitali so mu, da zmanjšuje avtonomnost raziskovalnih orga-
nizacij, da programsko financiranje zamenjuje z institucionalnim, da
ne zagotavlja raziskovalne infrastrukture in da ni usklajen z veljavnim
inovacijskim sistemom. Te očitke so raziskovalci povezali še z ugotovi-
tvijo, da trenutno financiranje znanosti ne omogoča učinkovitih izbolj-
šav delovanja raziskovalne sfere oziroma da bi morali ob prenovi zakona
povečati proračunski delež znanosti.
Valu kritik pa je hitro sledilo olajšanje ob odločitvi resornega mini-
strstva, da ustreže zahtevam kritikov predloga omenjenega zakona, ob
tem pa je vlada napovedala tudi več denarja za znanost. Tako so zad-
nji dnevi minulega leta potekali v bistveno prijaznejšem razpoloženju.
Toda dejstvo je, da bo lepe napovedi potrebno še potrditi.
Prvo konkretno finančno potezo je prinesel že januar. Prejšnji teden
je namreč v resornem ministrstvu izšel razpis, ki ponuja 45 milijonov
evrov za spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov, ki po-
vezujejo akademsko sfero in gospodarstvo. Izbrani projekti bodo sofi-
nancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev držav-
nega proračuna. Marca, ko se bo iztekel rok za oddajo vlog za omenjeni
razpis, bo tudi prva obletnica poziva k razpravi o prihodnjem Devetem
okvirnem programu (9. op) evropskih raziskav za obdobje od 2021 do
2027. Sodeč po objavljenih temeljnih načelih si Evropska unija od razi-
skovalnih naložb očitno zelo veliko obeta. Na to kaže že okvirni prora-
čun 100 milijard evrov pa tudi to, da bodo raziskave usmerili z jasnimi
političnimi in strateškimi cilji ter razvili celovit okvir merjenja njihove-
ga učinka.
eu se nedvomno vse bolj zaveda rasti razvojne konkurence na drugih
celinah. Bistveno večja podpora znanosti je očitno edini možen izhod iz
grozeče trajne evropske recesije. Gotovo bo tudi omenjena razprava pri-
spevala k večji dodani vrednosti v evropski znanosti. Morda bo ta evrop-
ska usmeritev vplivala tudi na slovensko znanstveno politiko, da se ne bi
prej omenjene pozitivne spremembe vladne znanstvene politike končale
že z naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo, po napovedih, čez
skoraj natanko pet mesecev. Verjamete, da bomo v tem razmeroma zelo
kratkem obdobju dobili napovedano prenovljeno raziskovalno zakono-
dajo, ki bo skladna s potrebami naše znanosti in družbenega razvoja?
Vsaj v začetku leta se menda spodobi zmerni optimizem.
159
