Page 162 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 162
9 Pogled v prihodnost
Prenos znanja na študente in v gospodarstvo
Poskušajmo pojasniti drugi grafikon na sliki 9.1 na strani 155 oziroma
dejstvo, da je na evropskem inovacijskem indeksu Slovenija, drugače
kot pri kazalcu znanstvene odličnosti, pod evropskim povprečjem. Ra-
zvojni uspehi gospodarstva so odvisni tako od inovacijskih aktivnosti
samega gospodarstva kot od prenosa znanja z univerz in inštitutov, ki
očitno ne deluje najbolje. Vendar se ne bi rad ustavil pri tej frazi. Kot
kažejo podatki, navedeni v knjigi, sklepa gospodarstvo z univerzami in
inštituti več pogodb, kot to velja v povprečju za e u. Probleme je torej
treba iskati drugje, v kadrih, ki v gospodarstvu skrbijo za razvoj, v diplo-
mantih univerz in doktorjih znanosti. Vse kaže, da diplomanti univerz
niso zadovoljivo usposobljeni in da se pri pretoku doktorjev znanosti v
gospodarstvo zatika.
Poglejmo najprej študente. Diplomanti so lahko dobri, če so jih vzga-
jali dobri profesorji, dobre profesorje pa lahko najdemo le med tistimi
predavatelji, ki so tudi dobri raziskovalci – le tako lahko sledijo aktu-
alnim znanstvenim dognanjem in jih predajajo študentom. Slovenska
znanstvena geometrija pa je žal taka, da je raziskovanje predvsem do-
mena raziskovalnih inštitutov (veliko bolj kot v e u – slika 7.1 na stra-
ni 109) in za raziskovanje na univerzah zato ne ostane veliko sredstev.
Pri tem se kar 85 odstotkov raziskovalcev na inštitutih ukvarja prete-
žno s temeljnimi raziskavami. Oba podatka kažeta, da prenos znanja
na študente in v gospodarstvo ni optimalen. Iz slike 9.3 na naslednji
strani lahko razberemo, da je Slovenija povsem na dnu držav eu glede
višine sredstev, ki so v okviru univerzitetnih proračunov namenjena za
raziskovanje.
Čeprav so bila številna prizadevanja za povezovanje univerz in inšti-
tutov do zdaj neuspešna, moramo z njimi nadaljevati. Kot lahko raz-
beremo iz slike 7.1 na strani 109 in slike 9.3 na naslednji strani, je to
uspelo Estoniji, ki ima s Slovenijo primerljive razvojne ambicije in zgo-
dovino. Da so na najbolj znani lestvici univerz (t. i. šanghajski lestvici)
univerze razvrščene predvsem glede na njihov raziskovalni potencial, ni
naključje. Univerza v Ljubljani je na tej lestvici prišla med 500 najboljših
univerz na svetu, potem pa se je napredovanje ustavilo. Rezultat bi se
z reorganizacijo lahko krepko izboljšal; če bi na primer združili i j s in
Univerzo v Ljubljani, bi se Univerza v Ljubljani povzpela za 100 do 200
mest.
Kako povezovanje univerz in inštitutov izvesti? Možne so različne re-
160
Prenos znanja na študente in v gospodarstvo
Poskušajmo pojasniti drugi grafikon na sliki 9.1 na strani 155 oziroma
dejstvo, da je na evropskem inovacijskem indeksu Slovenija, drugače
kot pri kazalcu znanstvene odličnosti, pod evropskim povprečjem. Ra-
zvojni uspehi gospodarstva so odvisni tako od inovacijskih aktivnosti
samega gospodarstva kot od prenosa znanja z univerz in inštitutov, ki
očitno ne deluje najbolje. Vendar se ne bi rad ustavil pri tej frazi. Kot
kažejo podatki, navedeni v knjigi, sklepa gospodarstvo z univerzami in
inštituti več pogodb, kot to velja v povprečju za e u. Probleme je torej
treba iskati drugje, v kadrih, ki v gospodarstvu skrbijo za razvoj, v diplo-
mantih univerz in doktorjih znanosti. Vse kaže, da diplomanti univerz
niso zadovoljivo usposobljeni in da se pri pretoku doktorjev znanosti v
gospodarstvo zatika.
Poglejmo najprej študente. Diplomanti so lahko dobri, če so jih vzga-
jali dobri profesorji, dobre profesorje pa lahko najdemo le med tistimi
predavatelji, ki so tudi dobri raziskovalci – le tako lahko sledijo aktu-
alnim znanstvenim dognanjem in jih predajajo študentom. Slovenska
znanstvena geometrija pa je žal taka, da je raziskovanje predvsem do-
mena raziskovalnih inštitutov (veliko bolj kot v e u – slika 7.1 na stra-
ni 109) in za raziskovanje na univerzah zato ne ostane veliko sredstev.
Pri tem se kar 85 odstotkov raziskovalcev na inštitutih ukvarja prete-
žno s temeljnimi raziskavami. Oba podatka kažeta, da prenos znanja
na študente in v gospodarstvo ni optimalen. Iz slike 9.3 na naslednji
strani lahko razberemo, da je Slovenija povsem na dnu držav eu glede
višine sredstev, ki so v okviru univerzitetnih proračunov namenjena za
raziskovanje.
Čeprav so bila številna prizadevanja za povezovanje univerz in inšti-
tutov do zdaj neuspešna, moramo z njimi nadaljevati. Kot lahko raz-
beremo iz slike 7.1 na strani 109 in slike 9.3 na naslednji strani, je to
uspelo Estoniji, ki ima s Slovenijo primerljive razvojne ambicije in zgo-
dovino. Da so na najbolj znani lestvici univerz (t. i. šanghajski lestvici)
univerze razvrščene predvsem glede na njihov raziskovalni potencial, ni
naključje. Univerza v Ljubljani je na tej lestvici prišla med 500 najboljših
univerz na svetu, potem pa se je napredovanje ustavilo. Rezultat bi se
z reorganizacijo lahko krepko izboljšal; če bi na primer združili i j s in
Univerzo v Ljubljani, bi se Univerza v Ljubljani povzpela za 100 do 200
mest.
Kako povezovanje univerz in inštitutov izvesti? Možne so različne re-
160
