Page 164 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 164
9 Pogled v prihodnost
torej vsesplošno, lahko bi rekli nacionalno koristna. Poleg tega bi tudi
izdatno razbremenila pedagoško delo profesorjev.
Druga možnost je združevanje ustanov, primerna predvsem za manj-
še inštitute, ki bi jih kazalo priključiti obstoječim univerzam. Za to ob-
staja več načinov, njihova izvedba ni težavna in ne zahteva znatnih
dodatnih sredstev, edini problem je – sama odločitev. Ena od možnos-
ti povezovanj univerz in inštitutov bi bila tudi ustanovitev tehniško-
naravoslovne univerze, ki bi združila inštitute in nekatere fakultete
ljubljanske univerze. Iz slike 6.4 na strani 100 pa bi lahko izpeljali tu-
di sklep: zamrznimo financiranje raziskovalnih inštitutov in obsežna
sredstva namenimo za raziskovanje na univerzah.
Pred leti sem Janezu Potočniku, ki je bil takratni evropski komisar za
raziskave in razvoj, predlagal, da bi ij s vključili v Joint Research Center
(j rc), evropski sistem raziskovalnih inštitutov, ki jih financira Evrop-
ska komisija. S tem bi dosegli vrsto sinergij. eu bi dobila izvrsten inšti-
tut, ki bi prispeval k dvigu evropske znanstvene kvalitete, za Slovenijo
pa bi poteza pomenila bistveno finančno razbremenitev. Slovenija bi za-
to lahko znatno višji delež raziskovalnih sredstev namenila univerzam,
kar bi vplivalo na izdatno izboljšavo njihove kakovosti in posledično se-
veda tudi kakovosti kadrov. Hkrati bi Slovenija postala država, ki za ce-
lotno raziskovanje namenja približno tolikšen delež sredstev kot e u.
Ne vem, če se bo takšna priložnost še kdaj ponudila. Potočnik me žal ni
razumel ali pa je ocenil, da je projekt težko izvedljiv.
Pri določanju razmerja med univerzami in inštituti je treba upošte-
vati še dodatni vidik, kvaliteto in organizacijsko kulturo ustanov. Slo-
venski inštituti imajo zaradi premajhne vpetosti v pedagoški proces
in v gospodarstvo težave glede poslanstva v slovenskem prostoru. Ker
so pretežno usmerjeni le v temeljno znanost, je njihovo sodelovanje
z gospodarstvom šibko, s tem pa tudi delovanje v širšem družbenem
okviru.
Po drugi strani so inštituti dokaj dobro organizirane ustanove, vsi bi-
stveni elementi, ki jim jih predpisuje agencija, dobro delujejo: poraba
raziskovalnih sredstev je sistemsko dobro normirana, z mehanizmom
kratkoročno odloženih prihodkov se 10 odstotkov sredstev letno prene-
se v naslednje leto, zaradi česar je raziskovalna dejavnost bistveno ra-
cionalnejša od ostalih delov javnega sektorja. Zaradi pravilnika a rrs,
ki inštitute spodbuja, da je struktura znanstvenih nazivov zaposlenih
primerljiva s strukturo v eu, kjer je znanstvenih svetnikov manj kot 20
odstotkov, se na glavo obrnjena slovenska piramida znanstvenih nazi-
162
torej vsesplošno, lahko bi rekli nacionalno koristna. Poleg tega bi tudi
izdatno razbremenila pedagoško delo profesorjev.
Druga možnost je združevanje ustanov, primerna predvsem za manj-
še inštitute, ki bi jih kazalo priključiti obstoječim univerzam. Za to ob-
staja več načinov, njihova izvedba ni težavna in ne zahteva znatnih
dodatnih sredstev, edini problem je – sama odločitev. Ena od možnos-
ti povezovanj univerz in inštitutov bi bila tudi ustanovitev tehniško-
naravoslovne univerze, ki bi združila inštitute in nekatere fakultete
ljubljanske univerze. Iz slike 6.4 na strani 100 pa bi lahko izpeljali tu-
di sklep: zamrznimo financiranje raziskovalnih inštitutov in obsežna
sredstva namenimo za raziskovanje na univerzah.
Pred leti sem Janezu Potočniku, ki je bil takratni evropski komisar za
raziskave in razvoj, predlagal, da bi ij s vključili v Joint Research Center
(j rc), evropski sistem raziskovalnih inštitutov, ki jih financira Evrop-
ska komisija. S tem bi dosegli vrsto sinergij. eu bi dobila izvrsten inšti-
tut, ki bi prispeval k dvigu evropske znanstvene kvalitete, za Slovenijo
pa bi poteza pomenila bistveno finančno razbremenitev. Slovenija bi za-
to lahko znatno višji delež raziskovalnih sredstev namenila univerzam,
kar bi vplivalo na izdatno izboljšavo njihove kakovosti in posledično se-
veda tudi kakovosti kadrov. Hkrati bi Slovenija postala država, ki za ce-
lotno raziskovanje namenja približno tolikšen delež sredstev kot e u.
Ne vem, če se bo takšna priložnost še kdaj ponudila. Potočnik me žal ni
razumel ali pa je ocenil, da je projekt težko izvedljiv.
Pri določanju razmerja med univerzami in inštituti je treba upošte-
vati še dodatni vidik, kvaliteto in organizacijsko kulturo ustanov. Slo-
venski inštituti imajo zaradi premajhne vpetosti v pedagoški proces
in v gospodarstvo težave glede poslanstva v slovenskem prostoru. Ker
so pretežno usmerjeni le v temeljno znanost, je njihovo sodelovanje
z gospodarstvom šibko, s tem pa tudi delovanje v širšem družbenem
okviru.
Po drugi strani so inštituti dokaj dobro organizirane ustanove, vsi bi-
stveni elementi, ki jim jih predpisuje agencija, dobro delujejo: poraba
raziskovalnih sredstev je sistemsko dobro normirana, z mehanizmom
kratkoročno odloženih prihodkov se 10 odstotkov sredstev letno prene-
se v naslednje leto, zaradi česar je raziskovalna dejavnost bistveno ra-
cionalnejša od ostalih delov javnega sektorja. Zaradi pravilnika a rrs,
ki inštitute spodbuja, da je struktura znanstvenih nazivov zaposlenih
primerljiva s strukturo v eu, kjer je znanstvenih svetnikov manj kot 20
odstotkov, se na glavo obrnjena slovenska piramida znanstvenih nazi-
162
