Page 163 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 163
tugalska Prenos znanja na študente in v gospodarstvo 9
Estonija
100
Velika Britanija90
Nizozemska80
Avstrija70
Švedska60
Italija50
Danska40
Nemčija30
Finska20
Francija10
Španija
Belgija0
Litva
IrskaSlika 9.3 Sprememba raziskovalne narave slovenskih univerz z vključitvijo
inštitutov v pedagoški proces
s l o po vključitvi
LatvijaPodatke za Slovenijo (s l o danes) smo primerjali s podatki za Slovenijo, če bi polovi-
Češkaco sedanjega inštitutskega raziskovanja z inštitutov prenesli na univerze, sorazmeren
delež pedagoške dejavnosti pa z univerz na inštitute (s l o po vključitvi). Po podatkih
HrvaškaEurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
Madžarska
šitve. Najpreprosteje bi bilo, da bi se večji inštituti preoblikovali v uni-
Poljskaverze (za to je potrebna zgolj formalna vloga za spremembo inštitutske-
s l o danesga statusa v univerzitetni, ki jo mora potrditi parlament). S statusnim
preoblikovanjem bi bilo dobro tudi prerazporediti raziskovalna sredstva
Slovaška– polovico inštitutskih prenesti na univerze, enako količino univerzite-
Maltatnih sredstev, ki so namenjena pedagoški dejavnosti, pa na inštitute –,
Ciperza tak postopek bi zadostoval poseben zakonski člen. Slika 9.3 kaže, da
bi se s to potezo raziskovalni delež na slovenskih univerzah približal
Bolgarijaevropskemu povprečju. Na inštitutih je na mnogih področjih zaposle-
Romunijanih dovolj strokovnjakov, ki so ali bi lahko bili izvoljeni v visokošolske
nazive, zato bi se lahko takoj vključili v pedagoški proces. Večjih težav
na mikronivoju, torej individualnih težav, pa zaradi prepletenosti raz-
iskovalnih programov, ki povezujejo raziskovalno dejavnost univerz in
inštitutov, ne bi smelo biti.
S statusnim preoblikovanjem bi bili potenciali inštitutov bolj izkori-
ščeni in to v korist študentov, univerze pa bi pridobile veliko razisko-
valnih sredstev, kar bi izboljšalo njihovo kakovost. Sprememba bi bila
161
Estonija
100
Velika Britanija90
Nizozemska80
Avstrija70
Švedska60
Italija50
Danska40
Nemčija30
Finska20
Francija10
Španija
Belgija0
Litva
IrskaSlika 9.3 Sprememba raziskovalne narave slovenskih univerz z vključitvijo
inštitutov v pedagoški proces
s l o po vključitvi
LatvijaPodatke za Slovenijo (s l o danes) smo primerjali s podatki za Slovenijo, če bi polovi-
Češkaco sedanjega inštitutskega raziskovanja z inštitutov prenesli na univerze, sorazmeren
delež pedagoške dejavnosti pa z univerz na inštitute (s l o po vključitvi). Po podatkih
HrvaškaEurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
Madžarska
šitve. Najpreprosteje bi bilo, da bi se večji inštituti preoblikovali v uni-
Poljskaverze (za to je potrebna zgolj formalna vloga za spremembo inštitutske-
s l o danesga statusa v univerzitetni, ki jo mora potrditi parlament). S statusnim
preoblikovanjem bi bilo dobro tudi prerazporediti raziskovalna sredstva
Slovaška– polovico inštitutskih prenesti na univerze, enako količino univerzite-
Maltatnih sredstev, ki so namenjena pedagoški dejavnosti, pa na inštitute –,
Ciperza tak postopek bi zadostoval poseben zakonski člen. Slika 9.3 kaže, da
bi se s to potezo raziskovalni delež na slovenskih univerzah približal
Bolgarijaevropskemu povprečju. Na inštitutih je na mnogih področjih zaposle-
Romunijanih dovolj strokovnjakov, ki so ali bi lahko bili izvoljeni v visokošolske
nazive, zato bi se lahko takoj vključili v pedagoški proces. Večjih težav
na mikronivoju, torej individualnih težav, pa zaradi prepletenosti raz-
iskovalnih programov, ki povezujejo raziskovalno dejavnost univerz in
inštitutov, ne bi smelo biti.
S statusnim preoblikovanjem bi bili potenciali inštitutov bolj izkori-
ščeni in to v korist študentov, univerze pa bi pridobile veliko razisko-
valnih sredstev, kar bi izboljšalo njihovo kakovost. Sprememba bi bila
161
