Page 22 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
Jezikovno izobraževanje in podjetja
ki se je pripravljen prilagajati, je kreativen in se je sposoben nenehno uči-
ti ter izpopolnjevati.
Namen izobraževanja je razvijanje znanja, spretnosti, vrednot in ra-
zumevanja, ki so potrebni v življenju in pri delu. Cilj je razumevanje in
spoznavanje različnih kultur, s čimer lahko posamezniki vplivajo in pri-
spevajo k razvoju družbe v kateri živijo. Pomembno je pridobivanje jezi-
kovnega znanja, saj je temelj za razvoj posameznika, pridobivanje infor-
macij, učenje, sporazumevanje ... Izobraževanje kot pridobivanje znanj in
spretnosti, ni omejeno le na področje dejavnosti (Vukovič in Miglič 2006,
21).
Ker se bom v prispevku osredotočila na izobraževanje tujih jezikov
oziroma jezikovno izobraževanje, je v nadaljevanju zapisana tudi njegova
definicija. Pri jezikovnem izobraževanju gre za postopno in sistematično
22 pridobivanje znanja tujih jezikov. K tujim jezikom prištevamo vse jezike,
ki so v vsakodnevni rabi, vendar niso materni jezik govorcev. Zorko Men-
cin (2003) jezikovno izobraževanje opredeljuje kot »zaokroženo in po-
vezano pridobivanje znanja, spretnosti in veščin, ki so uporabljive v raz-
ličnih življenjskih in poklicnih situacijah s tujimi govorci«. Zaradi večje
mobilnosti, stikov z ljudmi, različnimi kulturami, nam znanja in veščine
pridobljene na področju izobraževanja tujih jezikov, omogočajo sporazu-
mevanje in komunikacijo v zasebnem in poslovnem svetu.
Načini učenja tujih jezikov
Učenje je človekov spremljevalec, spremlja ga na vsakem koraku. Kot vsa-
ko učenje in izobraževanje, lahko tudi učenje tujih jezikov poteka na raz-
lične načine. Izbira primernega načina je odvisna od posameznika, njego-
vih potreb in razpoložljivega časa. Pomembno je, da posameznik odkrije
najprimernejši način zanj, da mu bo učenje v užitek. Evropska komisi-
ja (2008) na svoji spletni strani navaja naslednje načine za učenje tujih je-
zikov:
− samostojno učenje,
− učenje z javnimi občili,
− učenje po internetu,
− učenje z učiteljem,
− učenje na delovnem mestu in
− učenje tujega jezika preko komunikacije s tujejezičnim sogovor-
nikom.
Za samostojno učenje se posameznik odloči, kadar želi pridobiti novo
znanje na samostojen način. Pri samostojnem učenju tujih jezikov lahko
ki se je pripravljen prilagajati, je kreativen in se je sposoben nenehno uči-
ti ter izpopolnjevati.
Namen izobraževanja je razvijanje znanja, spretnosti, vrednot in ra-
zumevanja, ki so potrebni v življenju in pri delu. Cilj je razumevanje in
spoznavanje različnih kultur, s čimer lahko posamezniki vplivajo in pri-
spevajo k razvoju družbe v kateri živijo. Pomembno je pridobivanje jezi-
kovnega znanja, saj je temelj za razvoj posameznika, pridobivanje infor-
macij, učenje, sporazumevanje ... Izobraževanje kot pridobivanje znanj in
spretnosti, ni omejeno le na področje dejavnosti (Vukovič in Miglič 2006,
21).
Ker se bom v prispevku osredotočila na izobraževanje tujih jezikov
oziroma jezikovno izobraževanje, je v nadaljevanju zapisana tudi njegova
definicija. Pri jezikovnem izobraževanju gre za postopno in sistematično
22 pridobivanje znanja tujih jezikov. K tujim jezikom prištevamo vse jezike,
ki so v vsakodnevni rabi, vendar niso materni jezik govorcev. Zorko Men-
cin (2003) jezikovno izobraževanje opredeljuje kot »zaokroženo in po-
vezano pridobivanje znanja, spretnosti in veščin, ki so uporabljive v raz-
ličnih življenjskih in poklicnih situacijah s tujimi govorci«. Zaradi večje
mobilnosti, stikov z ljudmi, različnimi kulturami, nam znanja in veščine
pridobljene na področju izobraževanja tujih jezikov, omogočajo sporazu-
mevanje in komunikacijo v zasebnem in poslovnem svetu.
Načini učenja tujih jezikov
Učenje je človekov spremljevalec, spremlja ga na vsakem koraku. Kot vsa-
ko učenje in izobraževanje, lahko tudi učenje tujih jezikov poteka na raz-
lične načine. Izbira primernega načina je odvisna od posameznika, njego-
vih potreb in razpoložljivega časa. Pomembno je, da posameznik odkrije
najprimernejši način zanj, da mu bo učenje v užitek. Evropska komisi-
ja (2008) na svoji spletni strani navaja naslednje načine za učenje tujih je-
zikov:
− samostojno učenje,
− učenje z javnimi občili,
− učenje po internetu,
− učenje z učiteljem,
− učenje na delovnem mestu in
− učenje tujega jezika preko komunikacije s tujejezičnim sogovor-
nikom.
Za samostojno učenje se posameznik odloči, kadar želi pridobiti novo
znanje na samostojen način. Pri samostojnem učenju tujih jezikov lahko
