Page 24 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
Jezikovno izobraževanje in podjetja
kombinacija uporabe vsaj dveh ali več omenjenih metod. Posamezniku
omogoča, da se lahko samostojno uči doma, s pomočjo raznih pripomoč-
kov, kljub temu, da del izobraževanja poteka z učiteljem. Nekateri jezi-
kovni centri ponujajo različne kombinacije metod z namenom večje učin-
kovitosti in prilagajanja strankam. Jezikovni center Berlitz (2011) ponuja
kombinacijo spletnega učenja in učenja z učiteljem v programu imenova-
nem Berlitz Virtual Classroom1 ali Učitelj, ki je vedno z vami.
Slovensko šolstvo in učenje tujih jezikov
Izobraževanje na področju tujih jezikov se v zadnjem desetletju hitro raz-
vija. Razlog so številne globalne spremembe v svetu. Znanje tujih jezi-
kov predstavlja za posameznika in organizacijo veliko konkurenčno pred-
nost, saj omogoča globalno komuniciranje (Zorko Mencin 2003). V tem
24 poglavju bom na kratko predstavila in opisala današnji šolski sistem (s po-
udarkom na jezikovnem izobraževanju), na koncu bom poskušala prika-
zati postopno uveljavljanje tujih jezikov v slovensko šolstvo oziroma (zad-
nje) spremembe na področju izobraževanja tujih jezikov.
Šolski sistem
Slovenija se je leta 1991 osamosvojila in postala samostojna država. Prvega
maja leta 2004 se je pridružila EU, januarja leta 2007 je postala del Evro-
območja. Kakor se spreminja država skozi leta, tako tudi na področju šol-
stva prihaja do sprememb. Glavne prioritete sprememb na področju šol-
stva so bile izboljšati stopnjo izobrazbe prebivalstva in zagotoviti vsem
državljanom enake izobraževalne možnosti, ne glede na kulturen in jezi-
koven izvor, zdravstveno stanje, socialno ozadje ali spol. Državni zbor Re-
publike Slovenije je določil pravico do svobodne izbire izobraževanja. V
Sloveniji so temeljne pravice določene v Ustavi. Ta določa temeljne pravi-
ce na področju šolstva. Te pravice so: brezplačna izobrazba, odgovornost
države do obvezne osnovne izobrazbe, državno financiranje obveznega
šolanja s pomočjo javnih sredstev in zagotavljanje izobraževalnih prilož-
nosti državljanom s strani države. Ker je slovenščina uradni jezik Sloveni-
je, izobraževanje praviloma poteka v slovenščini. Na območju italijanske
in madžarske manjšine sta lahko uporabljena kot uradna jezika tudi itali-
janski in madžarski jezik. Na območju slovenske in italijanske populacije
v vrtcih in šolah poteka izobraževanje v italijanskem ali slovenskem jezi-
ku, otroci imajo možnost, da se učijo še drugi jezik. Na področju sloven-
1 Program je prilagodljiv, saj učenje jezika lahko poteka kjerkoli in kadarkoli preko internetnega
dostopa. Nudi osebni »neposredni« stik z učitelji in je primerljiv z izobraževanjem v živo.
kombinacija uporabe vsaj dveh ali več omenjenih metod. Posamezniku
omogoča, da se lahko samostojno uči doma, s pomočjo raznih pripomoč-
kov, kljub temu, da del izobraževanja poteka z učiteljem. Nekateri jezi-
kovni centri ponujajo različne kombinacije metod z namenom večje učin-
kovitosti in prilagajanja strankam. Jezikovni center Berlitz (2011) ponuja
kombinacijo spletnega učenja in učenja z učiteljem v programu imenova-
nem Berlitz Virtual Classroom1 ali Učitelj, ki je vedno z vami.
Slovensko šolstvo in učenje tujih jezikov
Izobraževanje na področju tujih jezikov se v zadnjem desetletju hitro raz-
vija. Razlog so številne globalne spremembe v svetu. Znanje tujih jezi-
kov predstavlja za posameznika in organizacijo veliko konkurenčno pred-
nost, saj omogoča globalno komuniciranje (Zorko Mencin 2003). V tem
24 poglavju bom na kratko predstavila in opisala današnji šolski sistem (s po-
udarkom na jezikovnem izobraževanju), na koncu bom poskušala prika-
zati postopno uveljavljanje tujih jezikov v slovensko šolstvo oziroma (zad-
nje) spremembe na področju izobraževanja tujih jezikov.
Šolski sistem
Slovenija se je leta 1991 osamosvojila in postala samostojna država. Prvega
maja leta 2004 se je pridružila EU, januarja leta 2007 je postala del Evro-
območja. Kakor se spreminja država skozi leta, tako tudi na področju šol-
stva prihaja do sprememb. Glavne prioritete sprememb na področju šol-
stva so bile izboljšati stopnjo izobrazbe prebivalstva in zagotoviti vsem
državljanom enake izobraževalne možnosti, ne glede na kulturen in jezi-
koven izvor, zdravstveno stanje, socialno ozadje ali spol. Državni zbor Re-
publike Slovenije je določil pravico do svobodne izbire izobraževanja. V
Sloveniji so temeljne pravice določene v Ustavi. Ta določa temeljne pravi-
ce na področju šolstva. Te pravice so: brezplačna izobrazba, odgovornost
države do obvezne osnovne izobrazbe, državno financiranje obveznega
šolanja s pomočjo javnih sredstev in zagotavljanje izobraževalnih prilož-
nosti državljanom s strani države. Ker je slovenščina uradni jezik Sloveni-
je, izobraževanje praviloma poteka v slovenščini. Na območju italijanske
in madžarske manjšine sta lahko uporabljena kot uradna jezika tudi itali-
janski in madžarski jezik. Na območju slovenske in italijanske populacije
v vrtcih in šolah poteka izobraževanje v italijanskem ali slovenskem jezi-
ku, otroci imajo možnost, da se učijo še drugi jezik. Na področju sloven-
1 Program je prilagodljiv, saj učenje jezika lahko poteka kjerkoli in kadarkoli preko internetnega
dostopa. Nudi osebni »neposredni« stik z učitelji in je primerljiv z izobraževanjem v živo.
