Page 273 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 273
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 273
– ustvarjanje možnosti za učenje jezikov.
Ljudje se tujih jezikov učimo vse življenje. Znanje tujih jezikov odpi-
ra vrata v globalno komunikacijo. Je tudi ena od ključnih konkurenčnih
prednosti tako organizacije kot posameznika. Koncept vseživljenjskega
učenja, ki se uveljavlja, je tako nujen tudi na področju tujih jezikov (prav
tam).
Pojmovanje osebnostnega razvoja
D. Brečko (1995, 10) piše, da je osebnostni razvoj posameznika življenj-
ski proces, ki se začne z rojstvom, konča pa s smrtjo. Zdrava osebnost je
v tem smislu označena kot napredujoč in razmeroma nepretrgan proces
osebnostne rasti. Številni avtorji teorije osebnostne rasti se strinjajo s tem,
da osebnost zori in raste iz temeljnih zasnov vrojenih dispozicij in se pod
vplivom okolja in lastne dejavnosti bolj ali manj uspešno približuje najviš-
jim mejam razvoja. Osebnostni razvoj naj bi se tako kazal v vsestranskem
in nepretrganem razvijanju osebnostnih sposobnosti, nagnjenj in zmo-
gljivosti oz. v uresničevanju osebnostnih potencialov; a ne le v tem, tem-
več tudi v postopnem uresničevanju danih (vrojenih) dispozicij in tudi v
samopreseganju (prav tam).
Samopreseganje je pojmovano kot kakovosten proces in pomeni iz-
polnjevanje samega sebe. Vključuje negacijo in odstopanje od starega ter
pomeni pridobivanje novih zmožnosti in preseganje starih. To se kaže
v stalni pripravljenosti za tveganje in sprejemanje novih izzivov. Težnjo
po samopreseganju D. Brečko (prav tam) opiše kot proces »iti iz sebe«.
Rezultat razvoja osebnosti tako pomeni nenehno spreminjanje posame-
znikovega delovanja, njegovih hotenj in vedenja, pri čemer pa ima uče-
nje nedvomno zelo pomembno vlogo. Brez učenja bi bilo človekovo vede-
nje omejeno na že vrojene principe delovanja; bilo bi bornejše. Vedenja se
učimo vse življenje, saj situacije, v katere vstopamo, od nas zahtevajo ne-
nehno spreminjaje in prilagajanje (prav tam).
Osebnost se oblikuje v procesu pridobivanja in interpretiranja infor-
macij. Izobraževanje je treba razumevati širše, in sicer da je slednje razvi-
janje človeka, njegovih sposobnosti in izkušenj. Izobraževanje se ne konča
z biološko zrelostjo, ampak je proces, ki, sicer nesorazmerno, poteka vse
življenje (Lengrand 1970, po Brečko 1995, 10).
Najpomembnejša ideja permanentnega izobraževanja je pripravljanje
ljudi na življenje v svetu neprestanih sprememb. Permanentno izobraže-
vanje se od insititucionalnega izobraževanja razlikuje v tem, da instituci-
onalno izobraževanje ponuja varnost, ne pa svobode. V svetu odraslih pa
– ustvarjanje možnosti za učenje jezikov.
Ljudje se tujih jezikov učimo vse življenje. Znanje tujih jezikov odpi-
ra vrata v globalno komunikacijo. Je tudi ena od ključnih konkurenčnih
prednosti tako organizacije kot posameznika. Koncept vseživljenjskega
učenja, ki se uveljavlja, je tako nujen tudi na področju tujih jezikov (prav
tam).
Pojmovanje osebnostnega razvoja
D. Brečko (1995, 10) piše, da je osebnostni razvoj posameznika življenj-
ski proces, ki se začne z rojstvom, konča pa s smrtjo. Zdrava osebnost je
v tem smislu označena kot napredujoč in razmeroma nepretrgan proces
osebnostne rasti. Številni avtorji teorije osebnostne rasti se strinjajo s tem,
da osebnost zori in raste iz temeljnih zasnov vrojenih dispozicij in se pod
vplivom okolja in lastne dejavnosti bolj ali manj uspešno približuje najviš-
jim mejam razvoja. Osebnostni razvoj naj bi se tako kazal v vsestranskem
in nepretrganem razvijanju osebnostnih sposobnosti, nagnjenj in zmo-
gljivosti oz. v uresničevanju osebnostnih potencialov; a ne le v tem, tem-
več tudi v postopnem uresničevanju danih (vrojenih) dispozicij in tudi v
samopreseganju (prav tam).
Samopreseganje je pojmovano kot kakovosten proces in pomeni iz-
polnjevanje samega sebe. Vključuje negacijo in odstopanje od starega ter
pomeni pridobivanje novih zmožnosti in preseganje starih. To se kaže
v stalni pripravljenosti za tveganje in sprejemanje novih izzivov. Težnjo
po samopreseganju D. Brečko (prav tam) opiše kot proces »iti iz sebe«.
Rezultat razvoja osebnosti tako pomeni nenehno spreminjanje posame-
znikovega delovanja, njegovih hotenj in vedenja, pri čemer pa ima uče-
nje nedvomno zelo pomembno vlogo. Brez učenja bi bilo človekovo vede-
nje omejeno na že vrojene principe delovanja; bilo bi bornejše. Vedenja se
učimo vse življenje, saj situacije, v katere vstopamo, od nas zahtevajo ne-
nehno spreminjaje in prilagajanje (prav tam).
Osebnost se oblikuje v procesu pridobivanja in interpretiranja infor-
macij. Izobraževanje je treba razumevati širše, in sicer da je slednje razvi-
janje človeka, njegovih sposobnosti in izkušenj. Izobraževanje se ne konča
z biološko zrelostjo, ampak je proces, ki, sicer nesorazmerno, poteka vse
življenje (Lengrand 1970, po Brečko 1995, 10).
Najpomembnejša ideja permanentnega izobraževanja je pripravljanje
ljudi na življenje v svetu neprestanih sprememb. Permanentno izobraže-
vanje se od insititucionalnega izobraževanja razlikuje v tem, da instituci-
onalno izobraževanje ponuja varnost, ne pa svobode. V svetu odraslih pa
